EU naj bi se poenotil glede samostojnosti Kosova

EU naj bi se poenotil glede samostojnosti Kosova in bo tvegal konflikt z Rusijo.

Novemberska korekcija doma in na tujem

V ponedeljek smo na Ljubljanski borzi končno dočakali prve delnice kakšne slovenske banke. Po kotaciji Telekoma je vlada z vsaj delno privatizacijo NKBM izpolnila eno izmed privatizacijskih obljub. Glede na veliko povpraševanje bi bilo najbrž smiselno, da bi vlada čimprej vlagateljem ponudila tudi delnice drugih bank. Delnice bank so v vseh državah pomemben dejavnik na borzah, ne samo v razvitih, tudi naši soseščini na Hrvaškem in v Srbiji.

V skupini delniških skladov je po donosu v letošnjem letu vodstvo zopet prevzel NLB-je sklad slovenskih delnic, in sicer kljub padanju vrednosti v preteklem mesecu. Sklada kitajskih delnic, ki sta bila vodilna v preteklem mesecu, sta v novembrski korekciji izgubila kar 25 odstotnih točk donosa, kar pa jima še vedno zadošča za drugo in tretje mesto. V primerjavi z zgolj na kitajsko osredotočenima skladoma jo je dosti bolje odnesel Infondov BRIC, ki je tako obdržal četrto mesto. Med prvih pet se je prvič prebil tudi MP-Indija, ki je iz peterice izrinil Triglav Balkan. MP-Indija je hkrati tudi zadnji vzajemni sklad, ki ima donosnost v tem letu višjo od 50 %. Na strani poražencev letošnjega leta poleg japonskih skladov izstopajo skladi, ki vlagajo v delnice bank ter nepremičnine. Nepremičninski sklad PIA Europa Real je le za las zgrešil mesto največjega poraženca, saj je samo v zadnjem mesecu glede na začetek leta izgubil 9 odstotkov ter tako v letošnjem letu izgubil že skoraj 30 odstotkov vrednosti. Med novembrskimi poraženci moram omeniti tudi balkanske sklade. Največ vrednosti je v novembru izgubil MP-Balkan (-16 %), najbolje pa sta jo odnesla Publikum Balkan (-7,1 %) in KD Balkan (-8,7 %). Situacija se je sicer malce izboljšala po hrvaških volitvah in napredku v BiH. Novembrska korekcija je premešala vrstni red tudi med mešanimi skladi, kjer se je na vrh znova prebil Primus, ki je zamenjal KD Galilea. Korekcija je dva izmed mešanih skladov pahnila v rdeče številke, tako da ima RCM Global Mix trenutno 4 % nižjo vrednost kot na začetku leta. Zanimivo bo opazovati, ali bodo mešani skladi leto 2007 zaključili nad vodo. Med obvezniškimi skladi je še najbolj zanimivo, da so številke enake kot pred mesecem.

Vpisovanje delnic NKBM je najbrž v veliki meri izničilo učinke oktobrskih akcij upravljalcev skladov, saj so mnogi dvigovali sredstva, ki so jih ravno položili. Upravljalci so v pričakovanju povratnikov pripravili nove akcije zmanjšanja vstopnih provizij, ki bodo veljale še celoten december, ko se bo gotovo ponudila tudi kakšna dobra naložbena priložnost.

Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 05. 12. 2007)

Vračilo preplačil NKBM

Včeraj so vlagatelji prejeli preplačane zneske od NKBM. Kar pomeni, da so vlagatelji prejeli več približno 500 mio evrov nazaj na svoje osebne račune. Nekaj tega denarja, se bo takoj vrnilo v banke, ki so ga posodile, nekaj pa ga bo šlo nazaj na trg. Ključno vprašanje je, kam ga bo šlo največ.

2005-08-19-Koliko si vzamejo upravljalci vzajemnih skladov

Glede na to, da se bo v naslednjih dvajsetih letih število upokojencev v Sloveniji podvojilo, in da lahko mlajši državljani računamo na bistveno znižanje pokojnin, si bomo morali tako ali drugače prihraniti sredstva za preživetje v starosti. Eden izmed načinov varčevanja so tudi vzajemni skladi, ki pa za upravljanje našega premoženja zaračunavajo upravljalsko provizijo. Družbe za upravljanje, ki upravljajo premoženje vzajemnih skladov živijo od upravljalskih provizij. Upravljalska provizija je cena, ki jo vlagatelji plačajo, da upravljalci upravljajo njihova sredstva v vzajemnem skladu. Praviloma je izražena v odstotkih od sredstev sklada in se obračuna za vsak dan, glede na trenutno tržno vrednost premoženja sklada.
Kljub temu, da se upravljalska provizija v višini 3 odstotkov na leto (Medvešek Pušnik) ne sliši veliko, je potrebno upoštevati, da bomo mlajše generacije, ki se bomo upokojevale čez recimo štirideset let, plačale upravljalcem zajeten znesek, da bodo ti obračali naše bodoče pokojnine.
Predstavljajmo si primer, da bi vlagatelj vložil v vzajemni sklad milijon tolarjev v začetku leta 2000. Če vrednost delnic realno ne bi rasla, upravljalec pa bi si vsako leto vzel 3 odstotke premoženja kot upravljalsko provizijo, bi vlagatelju po desetih letih ostalo še 737.424 tolarjev, po 20 letih, 543.794 tolarjev, po 30 letih 401.007 tolarjev in po 40 letih le še 295.712 tolarjev. Z druge strani zgornje pomeni, da bi moral upravljalec v desetih letih pridelati vsaj 36 odstotni donos na sredstva, da bi bil vlagatelj tam, kjer je bil pred desetimi leti. Po dvajsetih letih bo vlagatelj na ničli, če bo upravljalec pridelal vsaj 84 odstotkov donosa, po 30 letih 149 odstotkov in po 40 letih 238 odstotkov.
Drugi vlagatelj, ki bi vložil v sklad z le 1 odstotno upravljalsko provizijo, bi jo odnesel bistveno bolje. Po 10 letih bi mu ostalo 904.382 tolarjev, po 20 letih 817.907 tolarjev, po 30 letih 739.700 tolarjev in po 40 letih 668.972 tolarja. Da bo vlagateljevo premoženje tudi po upravljalski proviziji ohranilo vrednost, mora sklad v desetih letih pridelati le še 11 odstotni donos, v 20 letih 22-odstotno rast, v 30 letih 35-odstotno rast in v 40 letih 49-odstotno rast.
Tabela: Vrednost milijona tolarjev, po upravljalski proviziji, če vrednost sklada ne bi rasla

Omenjena situacija sicer ni realna, ker bo vrednost delnic v povprečju zagotovo rasla. Kljub temu pa pokaže, kako pomembna je višina upravljalske provizije za naše prihranke.
Na splošno lahko rečemo, da imajo najnižje upravljalske provizije skladi denarnega trga, kjer se upravljalske provizije gibljejo med 0,24 odstotka v CI Euro Cash, ki ga trži Bank Avstrija, in 0,5 odstotka, kolikor zaračunavata KD MM in SGAM-ov denarni sklad.
Večji razpon najdemo pri obvezniških skladih. Najmanj, 0,4 odstotka zaračunavajo SGAM-ovi skladi, ki jih trži SKB, ter Capital Investovi obvezniški skladi, ki jih trži Bank Avstrija. Gre za obvezniške sklade, ki vlagajo predvsem v obveznice na področju EU. Najvišja upravljalska provizija med obvezniškimi skladi znaša 1,5 odstotka, zaračunava pa jo prav tako SGAM za sklad, ki vlaga v obveznice na hitro rastočih trgih, ter Publikumov PDU za obvezniški sklad Primus Bond.
Med delniškimi skladi so razponi upravljalskih provizij še večji. Najnižjo provizijo zaračunava novi delniški indeksni sklad MP-Eurostock.si, in sicer 0,5 odstotka. Novi sklad so v Medvešek Pušnik najbrž ustanovili tudi zato, ker so ostali njihovi sicer najdražji, tako da si za sklade MP-Asia.si, MP-Global.si in MP-Plus.si zaračunavajo že kar oderuško 3-odstotno letno upravljalsko provizijo. Kako visoko pri Medvešek Pušniku cenijo svoje sposobnosti, je razvidno tudi iz tega, da so naslednji najdražji upravljalci kar za več kot 16 odstotkov cenejši, in sicer zaračunavajo 2,5 odstotka v Infondu za sklad Infond Evropa, v Krekovi družbi za sklad Klas in v PDU za sklad Primus International.
Poleg jasno razvidnih upravljalskih provizij skladov so pri vzajemnih skladih pomembni tudi skupni stroški, ki jih povzročajo upravljalci z bolj ali manj učinkovitim gospodarjenjem. Izražajo se s kazalnikom TER (angl. total expense ratio), ki je izražen v odstotkih, nanaša pa se na skupne stroške sklada v zadnjih 12 mesecih. Tudi po kazalniku TER se skladi med seboj precej razlikujejo. Največ znašajo skoraj 5 odstokov vrednosti sklada za sklade Medvešek Pušnik, najnižji pa so približno 0,5 odstotka pri nekaterih skladih denarnega trga. V povprečju pri skladih ne presegajo 2,5 odstotkov vrednosti sklada.

2005-12-05-Novosti na področju vzajemnih skladov.doc

V zadnjem času se število vzajemnih skladov v Sloveniji povečuje. Ne samo, da imamo na voljo vedno več skladov, ki jih upravljajo tuje banke, tudi domače družbe za upravljanje so se zavedle tuje konkurence in možnosti, ki jih ponujajo mednarodni trgi kapitala. Poglejmo, kaj je novega na trgu in kaj se nam novega obeta.
NLB Skladi so nas prijetno presenetili z vzajemnim skladom Garantirani sklad Evropa 1. Še pred mesecem, ko sem pisal o garantiranih skladih, je edini tovrstni sklad tržila Bank Avstrija, sedaj imamo tudi garantirani sklad, ki ga trži slovenska banka. V sklad je možno vplačati do 20. decembra, sredstva pa bodo iz sklada izplačana čez sedem let: 20. decembra 2012. NLB vlagateljem skupaj s partnerji preko KBC garantira, da jim bo čez sedem let izplačala vsaj toliko sredstev, kot so jih vplačali, vlagatelji pa bodo sodelovali tudi pri 56 % rasti indeksa EURO STOXX 50, v katerem je zbranih 50 največjih podjetij s področja evra, kot so: Siemens, Nokia, Renault, DaimlerChrysler, Loreal in Bayer; če naštejemo samo najbolj poznana imena. V sklad je možno vplačati in zahtevati izplačilo znotraj omenjenih sedmih let, vendar v tem primeru garancije ne veljajo v enakem obsegu. Če bi pričakovali, da bo vrednost delnic evropskih podjetij v prihodnjih letih rasla v povprečju sedem odstotkov na leto, bo indeks Euro Stoxx 50 čez sedem let imel 50 odstotkov višjo vrednost, vlagatelji v sklad pa bodo ob garanciji za vplačana sredstva udeleženi pri 56 odstotkih rasti, kar pomeni 28 odstotkov višji nominalni znesek. Ni slabo, glede na ponujene garancije. V primerjavi z avstrijskim skladom CI Guarantee Basket 2010 lahko opazimo, da Garantirani sklad Evropa 1 ne ponuja garancije za 80 odstotkov najvišje vrednosti, seveda pa bo lahko vlagatelj, če se mu bodo zdele vrednosti točke sumljivo visoke, vložek predčasno unovčil.
KBM Infond je poleg obstoječih skladov Hrast, Uravnoteženi, Delniški in €vropa letošnjo jesen vlagateljem ponudil še sklada Energy in BRIC. Energy bo vlagal v podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, predelavo in distribucijo nafte, zemeljskega plina. Prav tako bo vlagal v podjetja, ki proizvajajo opremo za omenjeno panogo ter podjetja, ki proizvajajo električno energijo ali pa se ukvarjajo z razvojem obstoječih ali alternativnih virov energije. BRIC je zdaj že dobro uveljavljena kratica za Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Po študiji investicijske banke Goldman Sachs skupni BDP štirih velikih držav z visoko gospodarsko rastjo trenutno dosega le 15 odstotkov BDP- ja šestih najbolj razvitih držav (Združene države, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija). V naslednjih 35 letih naj bi BDP skupine BRIC vsaj izenačil, če ne prehitel BDP najbolj razvitih držav. Seveda govorimo o skupnem BDP-ju in ne BDP-ju na posameznega prebivalca.
Tudi Ilirika vlagateljem ponuja nov vzajemni sklad Modri korak. Gre za delniški sklad, ki bo vlagal predvsem na hitro rastočih trgih Brazilije, Mehike, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Koreje, Indonezije, Južne Afrike in Hrvaške.
Publikum je bil do sedaj poznan predvsem po privabljanju tujih investitorjev na slovenski trg in kot posrednik pri številnih prevzemih. V vzajemne sklade se niso spuščali. Očitno so ugotovili, da je upravljanje skladov posel z lepo prihodnostjo, kamor bi se splačalo podati, zato so prevzeli PDU, Pomursko družbo za upravljanje, in jo preimenovali v Publikum družbo za upravljanje. PDU trenutno trži obstoječe sklade: delniški vzajemni sklad Primus International, uravnoteženi Primus in obvezniški Primus bond. Poleg obstoječih pa napoveduje še nove sklade Balkan, Nova Evropa, Azijski tigri, Amerika ter Znanost in tehnologija.
Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na novih trgih odrezali upravljalci in kakšne rezultate bodo dosegali v primerjavi z večjimi tujimi skladi.

2005-10-29-ETF Skladi

Pretekli teden so bili na tem mestu predstavljeni v zadnjem času vse bolj priljubljeni ETF skladi oz. skladi, katerih delnice kotirajo na borzah. Na Ljubljanski borzi takšnega sklada sicer še ni. Glede na zmanjševanje števila delnic v kotaciji, kot tudi prometa z njimi, je vprašanje, če sploh kdaj bo. V zadnjem letu, ko se vedno več slovenskega kapitala seli v tujino, predstavljajo ETF skladi eno najbolj varnih naložb tako za poklicne upravljalce vzajemnih skladov kot tudi za posameznike. Za zelo nizke stroške omogočajo hitro razpršitev premoženja med najpomembnejša podjetja posameznih regij ali panog. Največji in najbolj znani ETF skladi sledijo sestavi najbolj znanih svetovnih delniških indeksov in so med najbolj likvidnimi delnicami na borzah. Priljubljeni ameriški sklad QQQQ, ki sledi indeksu NASDAQ 100, ima trenutno skoraj 20 milijard dolarjev premoženja, kar je primerljivo z vrednostjo slovenskega bruto družbenega proizvoda.
Z vidika posameznikov, so ETF-i zanimivi, ker imajo tudi do desetkrat nižje stroške upravljanja kot običajni vzajemni skladi, kar se pri varčevanju na dolgi rok zelo pozna. Ni namreč vseeno ali vam družba za upravljanje zaračuna tri odstotke letno (MP-Global), dva odstotka (KD Prvi izbor) ali le 0,15 odstotka (ETF QQQQ), še posebej , če nameravate v skladu varčevati 10, 20 ali 30 let. V letošnjem letu, vidimo, da so največ vrednosti pridobili tisti, ki vlagajo v delnice energetskih podjetij. Vanguardov Energy je v letošnjem letu pridobil 48 odstotkov, iSharesov Dow Jones Energy pa 43 odstotkov. Na tretjem in četrtem mestu najdemo dva ETF-a, ki sledita košarici indeksov hitro rastočih trgov, in sicer sta pridobila eden 33, eden pa 27 odstotkov. Na naslednjih dveh mestih najdemo letos dva sklada, ki vlagata v tako imenovane utilities, kjer glavnino predstavljajo podjetja, ki proizvajajo, prenašajo in distribuirajo električno energijo.
Da ETF-i niso namenjeni samo posameznikom dokazuje sklad KD Prvi izbor, katerega premoženje v večini sestavljajo ravno ETF-i. Dobrih 30 odstotkov premoženja tega sklada je v ETF-ih, ki sledijo glavnemu ameriškemu indeksu S&P 500. Preostalo premoženje pa je razpršeno med ETF-e, ki sledijo posameznim trgom, torej osem odstotkov Velike Britanije, sedem odstotkov Japonske, tri odstotke hitro rastočih trgov ter manjše deleže še v Južni Koreji, Kanadi, Braziliji, Avstraliji in Kitajski. Vseh naložb v skladu je le približno 20, za razliko od sklada MP-Global, ki vlaga neposredno v delnice podjetij in ki vsebuje najbrž vsaj 100 različnih naložb. Več naložb, višji so stroški. Na primeru teh dveh skladov je razlika v jasno vidna. MP-Global zaračunava vlagateljem za 100 naložb 50 odstotkov višjo vstopno provizijo, 350 odstotkov višjo upravljalsko provizijo in 300 odstotkov višjo skrbniško provizijo. Ker KD Prvi izbor obstaja šele krajši čas, njunih donosov še ni možno primerjati, vendar bi si skoraj upal napovedati, da MP-Global v daljšem časovnem obdobju ne bo dosegal tako visokih donosov, da bi upravičil toliko višje stroške.

2005-10-17-Hedge skladi za najbolj drzne

Pretekli teden je bila na tem mestu predstavljena posebna oblika skladov, imenovanih hedge skladi. Ker gre za sklade, ki so manj regulirani od običajnih vzajemnih skladov, so njihove naložbene politike hedge skladov manj omejujoča in praviloma bolj tvegane, predvsem pa se med seboj lahko precej razlkikujejo. Omenjeni skladi se lahko praviloma precej zadolžujejo in ni nemogočeni, če predstavlja 80 odstotkov sklada dolg, le 20 odstotkov pa sredstva, ki so jih vplačali vlagatelji v sklad, kar pomeni, da lahko ti skladi na trgih obračajo tudi do štirikrat več kapitala, kot so jim ga zaupali vlagatelji, poleg tega pa sredstva tudi agresivno obračajo, za razliko od vzajemnih skladov, ki kupljene delnice držijo daljša časovna obdobja. V zadnjem času postajajo hedge skladi vedno bolj pomembni igralci na finančnih trgih. V Sloveniji uradno hedge skladov nihče ne trži, je pa eden izmed znanih hedge skladov Quadriga Superfund A SICAV EUR del ponudbe naložbenega zavarovanja i-VIP, ki ga trži zavarovalnica Tilija, skupaj s partnerjem i-zavarovanje. Kratica SICAV pomeni v luksemburških zakonodaji investicijsko družbo, hkrati pa tudi, da gre za enega izmed bolj reguliranih in torej varnih hedge skladov.
Kljub temu, da je po naložbeni politiki sklada kar 80 odstotkov premoženja naloženega v varne državne obveznice, se z ostalimi 20 odstotki zelo aktivno trguje. Tveganost skladi je razvidno iz sprememb vrednosti točke sklada Quadriga Superfund A v posameznih mesecih: novembra lani +6 odstotkov, januarja letos -7 odstotkov, aprila -10 odstotkov, od začetka leta -17 odstotkov in v zadnjih dvanajstih mesecih -19 odstotkov. Hedge skladi so se pojavili v obdobju, ko so delniški tečaji v glavnem drseli in ko običajni vzajemni skladi niso mogli dosegati pozitivnih donosov, medtem ko so jih hedge skladi lahko dosegali, saj se lahko zadolžujejo tako, da si delnice sposodijo, jih prodajo ter jih kasneje, ko se pocenijo, zopet kupijo in vrnejo lastniku. Slabše so se hedge skladi izkazali v obdobjih, ko tečaji rastejo, kot se to dogaja zadnja 3 leta. Vrednost točke sklada Superfund HF A je v treh letih porasla le za 3,16 odstotkov, kar je bistveno manj kot povprečen slovenski sklad. V petih letih je sicer prinesel 137 odstotni donos, kar ni nič posebnega v primerjavi z donosi slovenskih vzajemnih skladov ali pa donosov, ki jih bodo v prihodnjih letih najbrž prinašali vzajemni skladi, ki vlagajo v hitro rastoče trge. Glede na visoko tveganje so primerni predvsem za vlagatelje, ki že imajo urejeno socialno varnost, streho nad glavo in primerno vsoto, deponirano na banki in v vzajemnih skladih.

2005-10-03-Za najbolj previdne-Sklad z garantiranim donosom

V preteklem članku so bili na tem mestu predstavljeni skladi z garantiranim donosom. Med skladi, ki so trenutno aktualni v Sloveniji, je te vrste le sklad, ki ga trži Bank Austria Creditanstalt d. d. z imenom CI Guarantee Basket 2010. Za razliko od običajnih skladov ima ta sklad omejeno življenjsko dobo, in sicer od oktobra 2004 do 31. avgusta 2010. Točke sklada je bilo mogoče kupiti eno leto od ustanovitve do konca preteklega meseca. Capital Invest, to je družba za upravljanje, ki je v lasti največje avstrijske banke, vlagateljem obljublja tri vrste garancij. Najpomembnejša je zagotovo garancija za povrnitev glavnice. Naj se zgodi kar koli, čez 5 let, torej leta 2010 imajo vlagatelji zagotovljeno vrnitev glavnice. Druga garancija je zagotovitev vsaj 80 odstotkov najvišje vrednosti točke, ki jo bo sklad dosegel v naslednjih petih letih. Vlagateljem torej ni potrebno skrbeti, da bi sklad najprej dosegel visoko rast, nato pa to rast izničil z znižanjem vrednosti. Vlagatelji si bodo v prihodnjih petih letih zelo enostavno izračunali najmanjši znesek, ki ga bodo zagotovo prejeli v letu 2010, in sicer 80 odstotkov najvišje dosežene vrednosti točke. Bank Avstrija je vlagateljem obljubila še tretjo garancijo in sicer, da bodo vlagatelji zagotovo dobili vsaj toliko, kolikor je predstavljala najvišja vrednost v obdobju vplačevanja v sklad, torej v ravnokar preteklem letu.
Z vidika naložbene politike gre za mešani sklad, saj večino premoženja nalaga v sklade evroobveznic, največ 40 odstotkov pa lahko vloži v delniške sklade, ki vlagajo na področje srednje, vzhodne in južne Evrope, poleg tega pa tudi Rusije in Turčije. Sklad lahko vlaga tudi v posamezne obveznice in delnice, vendar to ne predstavlja glavnine portfelja. Konec avgusta so portfelj sklada sestavljale naložbe v dva obvezniška sklada, nekaj obveznic velikih evropskih bank ter državne obveznice Avstrije in ZDA. Obveznice predstavljajo varno jedro sklada in so tudi po ročnosti usklajene z ročnostjo sklada, kar pomeni, da jih bo sklad držal do izteka, zato torej ne prevzema tveganja spremembe obrestne mere.
Največji del delniškega premoženja je bil konec avgusta naložen v sestrski Capital Investov sklad, ki vlaga v vzhodnoevropske delnice, ki sem ga omenjal že pred dvema tednoma, saj je med skladi, ki se v Sloveniji tržijo zakonito, po donosnosti v zadnjih šestih mesecih zasedal tretje mesto. Naložba v omenjeni sklad predstavlja skoraj 5 odstotkov sklada CI Guarantee Basket 2010. Vrednost točke sklada vzhodnoevropskih delnic je v preteklem letu porasla kar za 60 odstotkov, v zadnjih dveh letih 108 odstotkov in v zadnjih treh letih skoraj 200 odstotkov. Če pogledamo še v portfelj sklada vzhodnoevropskih delnic, vidimo, da njegovi upravljalci največ stavijo na nadaljnjo rast vrednosti ruskih naftnih družb, saj so konec avgusta naložbe v največje ruske naftne družbe, kot so Lukoil, Gazprom in Surgutneftegaz predstavljale več kot 15 odstotkov premoženja sklada.
Začetna vrednost točke sklada CI Guarantee Basket 2010 je znašala 1000 evrov in je v preteklem letu porasla za 6,62 odstotka, od začetka letošnjega leta pa je višja celo za 7,75 odstotka. Poleg sklada CI Guarantee Basket 2010, trži Bank Austria še druge podobne sklade, ki se od obravnavanega sklada razlikujejo po roku, ko bo sredstva izplačana na račun vlagateljev ter po naložbeni politiki. Avstrijski bankirji trenutno ostalih skladov še niso registrirali v Sloveniji, saj najbrž šele testirajo, koliko je pri nas povpraševanja po tovrstnih naložbe. Z novo davčno zakonodajo bodo takšni skladi postali najbrž dosti bolj zanimivi, saj se obeta, da bodo tuji skladi davčno izenačeni z domačimi. Takrat bo najbrž tudi ponudbe bistveno več.

2005-09-19-Slovenski vzajemni sklad v zadnjih šestih mesecih

Pretekli teden so bile na tem mestu predstavljene različne oblike vzajemnih skladov, danes pa bomo pogledali kateri skladi, ki so pri nas registrirani in zato vsaj z davčnega vidika najbolj ugodni, so v zadnjem obdobju prinašali najvišje in najnižje donose. V obdobju zadnjega pol leta po donosnosti prednjačijo skladi avstrijskih bank Reiffeissen in Bank Austrija. Najvišji donos v šestih mesecih je prinesel sklad Reiffeissen vzhodnoevropske delnice, katerega točka je porasla kar za 29 odstotkov, na drugem mestu pa mu sledi Reiffeissnov sklad, ki vlaga v delnice širše Evrope in Azije, vlagateljem pa je prinesel 26,7 odstotkov. Kot kaže, se je Reiffeissen banka dobro zasidrala v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Sledita dva sklada Capital Investa, ki deluje pod okriljem Bank Austria Kreditanstalt. Tudi tu je vlagatelje najbolj obogatil sklad, ki vlaga v vzhodnoevropske delnice, in sicer za 26,4 odstotka, zelo lep donos pa je z 25,6 odstotki prinesel na četrtem mestu tudi sklad, ki vlaga v avstrijske delnice. Ostali skladi v pol leta niso presegli 20 odstotne donosnosti.
Med vzajemnimi skladi, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, je najbolj porasla točka sklada KD DeLux, ki prav tako vlaga v delnice podjetij centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V zadnjih šestih mesecih je točka tega sklada porasla za 15,4 odstotke, s 15,3 odstotki pa mu sledi sklad Delniški, ki ga upravlja Probanka DZU. Zanimivost tega sklada je, da ima kar 25 odstotkov premoženja v delnicah, ki kotirajo na frankfurtski borzi.
Poglejmo še na drugo stran, kateri skladi so vlagateljem prinesli najmanj oz. so njihovo premoženje celo zmanjšali. Največ, pet odstotkov je zdrsnila vrednost sklada slovenskih delnic, ki ga upravljajo NLB Skladi, negativne donose pa je pridelalo še šest vzajemnih skladov, ki vlagajo pretežno v slovenske delnice.
Iz rezultatov izhaja, da je donosnost skladov odvisna tako od kakovosti upravljalca, kot od naložbene politike, ki ga omejuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki, da smejo vlagati le v slovenske delnice, niso mogli doseči visokih donosov v obdobju, ko so cene delnic na ljubljanski borzi v povprečju drsele. Na drugi strani so cene vzhodnoevropskih delnic v povprečju rasle, pa vendar so donosi med skladi, ki vlagajo na tem območju zelo različni.

2005-09-05-Nafta draži cene naftnih podjetij

Nafta se je v letošnjem letu podražila že za 60 odstotkov, kar se bo zagotovo poznalo tudi v dobičkih naftnih podjetij, zato so tudi njihove delnice pridobivale na vrednosti. Delnica avstrijskega OMV, ki kotira na dunajski borzi je letos porasla že za 95 odstotkov, delnica češkega Unipetrola celo preko 100 odstotkov, madžarski MOL je pa pridobil 67 odstotkov vrednosti. Poleg specializiranih naftnih družb raste tudi cena energetskih podjetij kot sta nemški E.ON, ki je leto pridobil 15 odstotkov, in njegov konkurent RWE, katerega delnica se je podražila za 32 odstotkov.
Zanimiv je pogled na donose vzajemnih skladov, ki kotirajo na ameriški borzi Amex, kot delnice. Tovrstni skladi so v zadnjem času vse bolj priljubljeni, saj imajo praviloma bistveno nižje stroške upravljanja, kot običajni vzajemni skladi. Trenutno v ZDA na borzah kotira že več kot 150 tovrstnih skladov, med njimi pa so letos največ vrednosti pridobili ravno tisti, ki vlagajo v delnice naftnih podjetij in podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem drugih surovin. Na prvih petih mestih po rasti vrednosti v letošnjem letu si sledijo Energy Select Sector z 32 odstotki, Vanguard Energy VIPER z 31 odstotki, iShares Dow Jones Energy z 28 odstotki, S&P Global Energy Sector s 25 odstotki in Goldman Sachs Natural Resources s 24 odstotnim porastom.
Ena izmed prednosti tovrstnih skladov, ki kotirajo na borzah je njihova transparentnost, saj lahko vsakdo pogleda, v katere delnice sklad vlaga. Tako lahko letošnji najdonosnejši sklad Energy Select Sector vidimo, da ima skoraj 20 odstotkov premoženja v delnicah ameriškega naftnega podjetja Exxon Mobile, dobrih 12 odstotkov ima v delnicah Chevrona, deleži v ostalih podjetij, pa ne presegajo štirih odstotkov. Zelo podobno sestavo ima tudi Vanguard Energy VIPER in preostali skladi, ki vlagajo v ameriško naftno industrijo.
Bolj kot lokalni ameriški skladi je zanimiv sklad S&P Global Energy Sector, ki v vlaga tudi v delnice nam bližjih podjetij evropskih naftnih podjetij. Tudi ta ima še vedno 18 odstotkov delnic Exxon Mobila, na drugem mestu med njegovimi naložbami je z 12 odstotki britanski BP, sledi pa še 9 odstotkov v Shellu, 7 odstotkov v francoskem Totalu in 4 odstotke v italijanskem naftnem podjetju ENI.

2005-08-19-Julijska rast na ljubljanski borzi ni preprečila odliva v tujino

SBI 20 je konec junija pričakal začetek drugega polčasa pri 4.397 točkah, kar skupaj predstavlja 9,7 odstotka izgube, glede na začetek leta. Še več so lahko izgubili vlagatelji, ki so v slovenske delnice vložili v začetku februarja, ko so te dosegale najvišje vrednosti, saj je SBI 20 polletje končal kar 14,3 odstotka nižje od najvišje vrednosti, ki jo je dosegel 1. februarja. Začetek drugega polletja nam ponuja kanček optimizma. Cene delnic na ljubljanski borzi so v juliju in prvi polovici avgusta v povprečju rasle, SBI20 pa je do 16. avgusta porasel za 3,21 odstotka.
Od začetka julija se je med delnicami iz borzne kotacije najbolj trgovalo z delnico Krke, s katero je bilo za skoraj 2 milijardi tolarjev prometa. S skoraj polovico manjšim prometom ji je sledila delnica Mercatorja. Na tretjem mestu je Petrol s 766 milijoni tolarjev prometa, na četrtem pa Gorenje, s slabimi 500 milijoni tolarjev prometa. V tem obdobju je največ pridobil Mercator 10,78 odstotka, Krka je pridobila dobrih 7 odstotkov vrednosti, Gorenje 2,69 odstotka, Petrol pa se je v omenjenem okrepil komaj za odstotek. Sicer je v obdobju enega meseca najbolj porasla cena delnice Žita, ki je porasla za 13,41 odstotka, kar je najbrž posledica napovedane selitve iz zelo drage lokacije v BTC-ju na cenejšo lokacijo. V Žitu so napovedali tudi združevanje proizvodnje po programih ter selitev dela proizvodnje v države bivše Jugoslavije. Podobno prestrukturiranja čaka tudi podjetje Droga Kolinska, kjer je odpuščanje prvih presežnih delavcev že razburilo javnost, nismo pa mogli opaziti vpliva na cene delnice, saj bo delnica skupnega podjetja na borzo prišla šele v septembru.
V slovenskih vzajemnih skladih so se julija vrednosti naložb v tujih delnicah povišale za 8,2 milijarde tolarjev. Pri skupnih sredstvih v višini 293 milijard tolarjev, kolikor trenutno znašajo sredstva v slovenskih vzajemnih skladih, predstavlja omenjenih osem milijard skoraj 3 odstotke vseh sredstev. Osem milijard je znašal tudi celomesečni promet na ljubljanski borzi. Ker so vlagatelji v juliju vložili le novih 1,2 milijarde tolarjev so vzajemni skladi sredstva za naložbe črpali iz obstoječih denarnih sredstev, depozitov in prodaj slovenskih obveznic in delnic na ljubljanski borzi.
Glede naložbene politike na tujih trgih imajo vzajemni skladi različno naložbeno politiko, ki je včasih razvidna že iz imena, saj gre za specializirani sklad (npr. MP-Azija, Triglav Evropa, Obveznični Sova), včasih pa naložbena oblika ni povsem razvidna iz bolj ali manj poetičnega imena (KD Galileo, Modra kombinacija, Triglav Steber 1), zato se mora vlagatelj bolj podrobno pozanimati o tem, kam vse bodo vložena njegova sredstva. Modra kombinacija v zadnjem času precej svojih sredstev nalaga na trge, za katere njeni upravljalci menijo, da imajo največji potencial za rast. Med te trge spadajo vsi hitro rastoči trgi kot so Kitajska, z več kot milijardo nepotešenih potrošnikov, Brazilija z rudnimi in naftnimi bogastvi in Indija z več sto milijonov poceni angleško govoreče delovne sile. Ali veste na primer, da je kitajski mobilni operater China Mobile, katerega delnice v kotirajo v Hong Kongu, kupiti pa jih je mogoče tudi na ameriških borzah, samo v zadnjem četrtletju pridobil skoraj 20 milijonov novih uporabnikov? Ali veste, da je trenutno na Kitajskem le približno 300 milijonov uporabnikov mobilne telefonije, in da jih bo nekoč vsaj še trikrat več? Delnice podjetij, ki bodo znala pravočasno zadovoljiti in tudi trajno zadovoljevati naraščajoče potrebe, vedno bogatejših prebivalcev prej omenjenih držav, po komunikaciji, potovanjih, življenjskih zavarovanjih, potrošniških kreditih, so zagotovo naložbe, vredne pozornosti. Vzajemni skladi omogočajo vsakomur poceni možnost, da lahko vsaj z delom premoženja sodeluje v naložbah, ki mu sicer ne bi bile dosegljive, ker so zanj prevelik zalogaj ali pa nikoli ne bi izvedel zanje.

Razviti trgi potrebni avgustovskega dopusta

DAX in TecDAX potrebujeta predah, MDAX in SDAX pa še ne
Glavni nemški indeks DAX je teden končal pri 4.827 točkah, kar je 1,2 odstotka nižje kot teden poprej, ko je končal pri 4.886 točkah. Z vidika tehnične analize je DAX še vedno znotraj rastočega trenda. Zdrs, ki se je zgodil v preteklem tednu ni prebil podpore pri 4.820 točkah, zato obstaja precejšnja verjetnost za nadaljnjo rast proti 5.000 točkam in naprej proti 5.160 točkam, kar predstavlja potencialno rast v višini 3,5 odstotkov oz. celo za 6,5 odstotkov. V primeru preboja podpore pri 4.820 točkah bi lahko v prvi fazi pričakovali hiter padec do 4.640 točk, kar bi predstavljalo 4 odstotni padec. V kolikor DAX ne bo prebil teh podpor, lahko še vedno trdimo, da gre za rastoči trend.
Indeks TecDAX, ki predstavlja povprečno vrednost nemških tehnoloških podjetij je v preteklem tednu sledil DAX-u in zdrsnil za 1,13 odstotka, teden pa je končal pri 586 točkah. Nasprotno sta MDAX in SDAX, ki predstavljata povprečno vrednost srednje velikih in malih podjetij ponovno porasla. MDAX je v preteklem tednu zopet porasel za 0,2 odstotka in teden končal pri 6.717 točkah SDAX pa se je odrezal še bolje in porasel za 0,86 odstotka ter zaključil pri 4.060 točkah. Večina analitikov si je enotna, da so v zadnjem obdobju cene delnic malih in srednjih podjetij pretirano prehitevale cene velikih podjetij, ki so zbrana v indeksu DAX in zato za bližnjo prihodnost menijo, da so podjetja kot velika nemška podjetja kot so BMW, Adidas, BASF, Bayer itd., bolj bolj donosna in varna naložba.
Adidas kupuje Reebok
Zvezda preteklega tedna je bila zagotovo delnica Adidasa. Potem, ko je podjetje objavilo, da bo za 3,1 milijardo evrov prevzelo ameriškega konkurenta Reebok, da bi s tem lažje konkuriralo podjetju Nike je cena delnice najprej zelo padla, potem pa porasla za 7,5 odstotkov in dan končala pri 158,45 evrih. Še dan pred tem jo je bilo mogoče kupiti za dobrih 147 evrov. Tisti, ki so jo kupili v začetku maja po 120 evrov, so jo lahko na ta dan prodali kar po 32 odstotkov višji ceni. Za tiste, ki ste pripravljeni sprejeti tveganje naj povem, da so analitiki Deutsche Bank po prevzemu, ciljno vrednost delnice povišali iz 155 na 180 evrov, kar predstavlja novih 16 odstotkov možnosti za rast.
Altana povsem okrevala
Med delnicami, ki so bili v preteklem tednu najbolj na očesu finančne javnosti je zagotovo tudi delnica nemškega farmacevtskega in kemijskega podjetja Altana. Delnica je v preteklem tednu pridobila 6,25 odstotka in porasla iz 43,35 evra na delnico na 46,06 evra na delnico. Cena delnice je tako že skoraj nadoknadila padec iz začetka meseca, ko je 1. julija izgubila 15 odstotkov vrednosti, vrednost njene delnice pa je v enem dnevu padla za 15 odstotkov, in sicer iz 47,33 evra za delnico na 39,9 evra za delnico. Približno 15 odstotkov donosa so v dobrem mesecu dosegli tudi tisti, ki niso nasedli paniki, ki jo med vlagatelje vnašajo strahovi o domnevnih škodljivih posledicah posameznih zdravil, ki pogosto nimajo realnega vpliva na poslovanje farmacevtskih podjetij.

ZDA – Po petih tednih potreben predah

Ameriški trgi so se po petih tednih rasti utrudili in izgubili nekaj vrednosti. Glavni razlog pa je najbrž, da je trg ostal brez sape, čemur v žargonu tehnične analize rečejo tudi, da je trg prekupljen (overbought) in da so nervozni prodajalci enostavno premagali tiste, ki kupujejo. Sicer se je teden začel prav lepo. S&P je porasel v ponedeljek, torek in sredo. Kakšnih pomembnih rezultatov sicer nismo dočakali, tisti, ki so bili objavljeni, pa so bili v povprečju zopet nad pričakovanji, prav tako, pa so napovedi za tretji in četrti kvartal ostale optimistične.
V drugem kvartalu so dobički 500 največjih ameriških podjetij, zbranih v indeksu S&P 500, porasli za 11 odstotkov. V tretjem kvartalu je napovedana 12 odstotna rast in v četrtem zopet 11 odstotna rast. Dobri ekonomski podatki so povzročili tudi špekulacije o morebitni 5 odstotni rasti BDP, saj se ameriška gospodarska rast očitno ne le ohranja, ampak tudi stopnjuje, kar je tudi vzrok izboljšanim napovedim dobičkov v drugem polletju. Močna gospodarska rast pa ima tudi slabo stran. Donos 10-letnih obveznic, ki je bil v preteklem obdobju presenetljivo nizek, in sicer tudi pod 3,8 odstotka, je teden končal pri 4,31 odstotka, kar pomeni, da na trgu pričakujejo nadaljnje višanje ameriških obrestnih mer.
V zadnjem obdobju so se najbolj odrezale delnice energetskega sektorja in delnice programerskih podjetij. Delnice tistih podjetij, ki so zelo občutljive na ceno denarja, oz. na obrestne mere, to pa so predvsem gradbena podjetja in nepremičninski skladi pa so bile v preteklem tednu najslabša naložba.
Rast indeksov je izgubila zagon in če k temu prištejemo še, da je pred nami avgust, ki je tradicionalno težaven mesec za delniške trge, smo lahko prepričani, da je pred nami precej negotovosti. Kljub temu lahko to poročilo zaključimo optimistično, saj so dobri podatki o delovanju ameriškega gospodarstva in napovedana rast dobičkov podjetij, gledano dolgoročno, dobri. Cene nafte in obrestne mere pri tem predstavljajo potencialno nevarnost, toda temeljni kazalniki nas navdajajo z zmernim optimizmom.

2005-03-01-Brazilija ob Avstriji in Južni Koreji

Leto 2004 je bilo leto dokončne uveljavitve ETF-ov, indeksnih skladov, ki kotirajo na borzah kot običajne delnice. Največ sredstev trenutno upravljata sklada SPY in QQQQ, ki sledita najbolj znanima indeksoma S&P 500 in Nasdaq-100. SPY imeenovan tudi Pajek, s 55 milijardami premoženja sledi indeksu S&P 500, vedno zelo prometni QQQQ pa z več kot 20 milijardami dolarjev sredstev sledi indeksu NASDAQ-100. Poleg največjih ETF-ov so v preteklem letu Američani in ostali svet opazili tudi ETF-e, ki sledijo posameznim nacionalnim ali regionalnim indeksom. Še posebej so bili donosni tisti skladi, ki imajo premoženje v hitro rastočih trgih in v valutah, ki so nasproti dolarju pridobivale na vrednosti.
Po rasti cene v zadnjem mesecu, zadnjih šestih mesecih in zadnjih 24 mesecev vodi Brazilija. ISharesov sklad, MSCI Brazilia Fund, ki kotira na ameriški borzi Amex z oznako EWZ, je v preteklem mesecu pridobil 19,28 odstotka vrednosti. Na naslednjih petih mestih mu sledijo indeksi, ki vlagajo v naftni oz. energetski sektor. Vanguard Energy VIPERs je dosegel 18,71 odstotni donos, Energy Select Sector SPDR je dosegel 18,16 odstotni donos, več kot 18 odstotkov pa je dosegel še Dow Jones Oil and Gas Fund, z 18,08 odstotnim porastom cene. Med mednarodnimi ETF-i je na drugem mestu Latinska Amerika, s 14,97 odstotnim donosom, sledi Emerging Markets, z 11,13 odstotnim donosom in ima prav tako del sredstev v Južni Ameriki. Južna Koreja je dosegla 12,93 odstotni porast, Avstrija pa je v preteklem mesecu porasla za 8,85 odstotka.
V kategoriji donosa v zadnjih treh mesecih je Južna Koreja dosegla 22,61 odstotni porast cene, sledijo pa ji zopet latinoameriški skladi: Brazilija 21,83 odstotkov, Latinska Amerika 20,59 odstotkov in Mehika 16,58 odstotkov. Avstrija je dosegla 13,09 odstotni porast, Emerging Markets pa 12,41 odstotkov.
V kategoriji donosa v zadnjega pol leta je zopet v vodstvu Brazilija, s 50,51 odstotnim porastom cene, sledijo pa ji Latinska Amerika 44,37 odstotka, Avstrija 43,63 odstotka, Južna Koreja 40,18 odstotka in Mehika z 38,95 odstotnim porastom cene.
Na letni ravni je še vedno v vodstvu Avstrija z 59,42 odstotnim donosom, pred Brazilijo s 50,06 odstotnim donosom. Tudi na ravni 18 mesecev vodi Avstrija s 129,81 odstotnim donosom, pred Brazilijo s 106,26 odstotnim donosom. V obdobju 2 let je v vodstvu Brazilija z 236,38 odstotnim porastom cene, pred Avstrijo z 176,82 odstotnim porastom. V obdobju 36 in 48 mesecev je še vedno prepričljivo v vodstvu Avstrija.
Vodeči ETF, ki sledi indeksu MSCI za Brazilijo ima več kot 23 odstotkov premoženja naloženega v naftni družbi Petroleo Brasileiro, 16,5 odstotni delež v Companhia Vale do Rio Doce, ki se ukvarja z rudarstvom in predelavo in logistiko rud, premoga in drugih naravnih surovin, sledijo pa še deleži v nekaterih pomembnih bankah. Nič čudnega torej, da je sklad v pogojih povišanih cen nafte in drugih surovin uspešno rasel.
Skupna sredstva, ki so v upravljanju ameriških ETF-ov so v januarju dosegla skoraj 223 milijard ameriških dolarjev.

2005-02-18-Qwest še vedno snubi MCI

Qwest, lokalni telekomunikacijski operater v 14 državah na zahodu in srednjem zahodu ZDA, je včeraj objavil, da bo izboljšal svojo ponudbo za prevzem MCI. Upravni odbor podjetja MCI je sicer pred tem že podpisal pismo o nameri o združitvi z dosti večjim Verizonom. Qwest je za MCI ponudil skupaj približno osem milijard dolarjev v denarju in lastnih delnicah, kar je 1,3 milijarde več kot je ponudil Verizon. Upravni odbor podjetja MCI, ki se je nekoč imenoval tudi WorldCom, je bil bolj naklonjen večjemu kupcu. Verizon vodi Micheal Capellas, bivši CEO Compaqa in po združitvi s HP-jem tudi podpredsednik HP-ja. Verizon je zelo močan na severovzhodu ZDA in ima tržno kapitalizacijo 100 milijard dolarjev. Je torej več kot desetkrat večji od podjetja Qwest, s tržno kapitalizacijo 6,8 milijard dolarjev ali podjetja MCI s 6,6 milijard dolarjev. Verizon ima več kot 200.000 zaposlenih, Qwest, 42.000 zaposlenih in MCI 69.000 zaposlenih.
Verizon se je za prevzem podjetja MCI odločil, da bi odgovoril na prevzem AT&T s strani podjetja SBC. Nov val telekomunikacijskih združitev je posledica velikega pritiska s strani kabelskih operaterjev kot so Comcast in Time Warner, ki poleg televizijskih programov, ponujajo tudi širokopasovni dostop na internet ter internetno telefonijo. Število klasičnih telefonskih priključkov je v ZDA že pričelo padati, telekomi pa se združujejo, da bi med svojimi strankami obdržali vsaj največje korporacije in skupaj lažje razširili paleto storitev.
Upravni odbor podjetja MCI se je odločil za Verizon, ker je večji in tudi finančno bolj stabilen, kot majhni in zadolženi Qwest. Komentatorji poudarjajo, da Qwest z izboljšanjem ponudbe nima kaj izgubiti. Ali mu uspe in prevzame MCI, ter v nadaljevanju izboljša tudi svoje bilance, ali pa vsaj Verizonu poviša stroške prevzema in ga tako oslabi.
Včerajšnje redno trgovanje je cena delnice podjetja Qwest zaključila 3,27 odstotka nižje, pri 3,84 dolarja za delnico. Predhodni zaključni tečaj je namreč znašal 3,97 dolarja za delnico. Po zaključku rednega trgovanja je tečaj delnice porasel kar na 4,02 dolarja za delnico, kar je kar 4,69 odstotka višje od zaključnega tečaja. Tudi delnica podjetja MCI je v rednem trgovanju zdrsnila za 1,01 odstotek in končala pri 20,66 dolarja za delnico. Po objavi novice, da Qwest še ni obupal, je cena delnice podjetja MCI porasla za 4,02 odstotka, na 21,49 dolarja za delnico. Cena delnice Verizona je končala 1,22 odstotka nižje pri 35,68 dolarja za delnico.

2005-02-17-Comcast navzgor zaradi Buffetta

Predvčerajšnja novica o odločitvi Buffetta in Sorosa, da povečata vložke v kabelskih operaterjih je tudi včeraj ugodno vplivala na cene delnic kabelskih in satelitskih operaterjev. Cena delnic Comcasta, za katerega se je odločil Buffett, je v včerajšnjem trgovanju porasla za 1,79 odstotka in trgovanje končala pri ceni 32,94 dolarja za delnico. Za 0,39 odstotka je porasla tudi cena delnica DirectTV, ostali operaterji pa so delili usodo širših indeksov.
Comcast je z 22 milijoni naročnikov največji ameriški kabelski operater. Po tržni kapitalizaciji je Comcast z 73 milijardami dolarjev daleč pred konkurenti, kot so DirectTV z 21 milijardami in Echo Star z 13 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije. Po številu zaposlenih je z 68 tisočimi prav tako daleč pred 12 tisočimi v podjetju DirectTV in 15 tisočimi v Echostaru. Konkurenčni Time Warner ima v podjetju Time Warner Cable 30.000 zaposlenih.
Po prihodkih iz prodaje Comcast z 20 milijardami za dvakrat prekaša DirectTV z 10 milijardami ali Echostarjevih 6,73 milijard. Konkurenčni Time Warner Cable je v enakem obdobju ustvaril 7,7 milijard dolarjev, torej le tretjino Comcastovih.
Zanimivi so tudi podatki o zadovoljstvu naročnikov kabelskih in satelitskih operaterjev. Gre namreč za panogo, ki ima kot celota nizko zadovoljstvo strank. Po podatkih American Customer Satisfaction Indeksa znaša povprečno zadovoljstvo v panogi 61 točk, medtem ko za druge panoge znaša povprečje med 70 in 80 točkami. Nizek indeks zadovoljstva odjemalcev kaže na veliko monopolno moč, ki jo imajo v posameznih regijah kabelski in satelitski operaterji. Znotraj panoge ima Comcast še posebno nizko izmerjeno vrednost zadovoljstva odjemalcev, ki je v letu 2004 znašala borih 56 točk, v primerjavi z Time Warner Cabel, ki je dosegel 60 točk, ali pa s podjetjem Cox, ki je nabral 63 točk. Ker gre za panogo z visokimi vstopnimi stroški očitno zadovoljstvo strank ni ključnega pomena

2005-02-16-Buffett in Soros stavita na kabelske operaterje

Po podatkih, ki jih je SEC predložil Buffettov Berkshire Hathaway, je Warren Buffett podvojil svoj vložek v kabelskem operaterju Comcast na 10 milijonov delnic. Po včerajšnjem zaključnem tečaju je njegov vložek vreden 324 milijonov dolarjev. Po objavi te novice je cena delnice podjetja Comcast zrasla za 3,35 odstotka in trgovanje končala pri 32,36 dolarja za delnico. Comcast je največji ameriški kabelski operater z 22 milijoni naročnikov.
Comcast pa ni edini kabelski operater, ki je v zadnjem času deležen pozornosti. Drugi znani upravljalec premoženja George Soros je v zadnjem času preko Soros Management Fund kupil 2,6 milijona delnic Time Warnerja, kar po včerajšnjem zaključnem tečaju 18,10 dolarja za delnico, predstavlja 47 milijonov dolarjev vreden vložek. Poleg Time Warnerja je ta sklad kupil še 17 milijonov delnic satelitskega operaterja Echo Star, kar pri zaključnem tečaju 30,91 dolarja na delnico, predstavlja kar 525 milijonski vložek ter skoraj milijon delnic podjetja News Corporation, v vrednosti skoraj 16 milijonov dolarjev. Sorosev sklad je v zadnjem času vložil tudi 45 milijonov dolarjev v Cisco.
Kabelski operaterji imajo pri ameriških gospodinjstvih stabilne prihodke, ki jih črpajo iz naročnin za kabelsko televizijo in širokopasovne internetne povezave. Še posebej so pomembne storitve dostopa do interneta, ki jih nagrajujejo tudi z internetno telefonijo. S temi storitvami predstavljajo vedno hujšo konkurenco klasičnim telekomom, ki so se prisiljeni združevati.
Warren Buffet je v zadnjem četrtletju zmanjšal vložek v podjetju Nike in se povsem umaknil iz HCA, ki vodi več kot 180 bolnišnic v ZDA in po svetu. Vložek v HCA je bil vreden več kot 500 milijonov dolarjev. Buffett še vedno trdno zaupa v ostala podjetja v svojem portfelju: Coca Cola, American Express, ki bo izločil del dejavnosti v ločeno podjetje in Gillette, ki se bo združil s podjetjem Procter & Gamble.
Po podatkih, ki jih je SEC predložil Buffettov Berkshire Hathaway, je Warren Buffett podvojil svoj vložek v kabelskem operaterju Comcast na 10 milijonov delnic. Po včerajšnjem zaključnem tečaju je njegov vložek vreden 324 milijonov dolarjev. Po objavi te novice je cena delnice podjetja Comcast zrasla za 3,35 odstotka in trgovanje končala pri 32,36 dolarja za delnico. Comcast je največji ameriški kabelski operater z 22 milijoni naročnikov.
Comcast pa ni edini kabelski operater, ki je v zadnjem času deležen pozornosti. Drugi znani upravljalec premoženja George Soros je v zadnjem času preko Soros Management Fund kupil 2,6 milijona delnic Time Warnerja, kar po včerajšnjem zaključnem tečaju 18,10 dolarja za delnico, predstavlja 47 milijonov dolarjev vreden vložek. Poleg Time Warnerja je ta sklad kupil še 17 milijonov delnic satelitskega operaterja Echo Star, kar pri zaključnem tečaju 30,91 dolarja na delnico, predstavlja kar 525 milijonski vložek ter skoraj milijon delnic podjetja News Corporation, v vrednosti skoraj 16 milijonov dolarjev. Sorosev sklad je v zadnjem času vložil tudi 45 milijonov dolarjev v Cisco.
Kabelski operaterji imajo pri ameriških gospodinjstvih stabilne prihodke, ki jih črpajo iz naročnin za kabelsko televizijo in širokopasovne internetne povezave. Še posebej so pomembne storitve dostopa do interneta, ki jih nagrajujejo tudi z internetno telefonijo. S temi storitvami predstavljajo vedno hujšo konkurenco klasičnim telekomom, ki so se prisiljeni združevati.
Warren Buffet je v zadnjem četrtletju zmanjšal vložek v podjetju Nike in se povsem umaknil iz HCA, ki vodi več kot 180 bolnišnic v ZDA in po svetu. Vložek v HCA je bil vreden več kot 500 milijonov dolarjev. Buffett še vedno trdno zaupa v ostala podjetja v svojem portfelju: Coca Cola, American Express, ki bo izločil del dejavnosti v ločeno podjetje in Gillette, ki se bo združil s podjetjem Procter & Gamble.

2005-02-15-Telekomunikacijski tetris

Na ameriškem trgu telekomunikacijskih storitev se obeta že tretja velika združitev v letošnjem letu. Pred dvema tednoma je SBC je za 16 milijard dolarjev prevzel AT&T. Sprint je pred dvema mesecema objavil, da se bo v poslu, vrednem 35 milijard dolarjev združil z Nextelom. Pred kratkim pa je tudi Verizon objavil, da bo za 6,7 milijard v denarju in delnicah prevzel MCI. V letu 2006, ko bo združevanje zaključeno, bodo ameriški trg telekomunikacij obvladovale le še štiri velike korporacije: Verizon, SBC, BellSouth in Sprint Nextel.
Vse več ameriških uporabnikov namesto običajnih telefonov uporabljala le mobilne telefone in internetno telefonijo, ki jo sedaj poleg specializiranih ponudnikov ponujajo tudi televizijske hiše kot so Comcast in Time Warner. Regionalni ponudniki kot so Verizon, SBC, BellSouth in Qwest, ki oskrbujejo predvsem zasebne uporabnike so se prisiljeni ozirati za nacionalnimi operaterji kot sta AT&T in MCI, če želijo pridobiti med svoje stranke velike korporacije. Na drugi strani vrednost nacionalnih operaterjev vztrajno pada. AT&T je bil aprila 2004 izločen iz indeksa DOW, nadomestil pa ga je Verizon.
Edina preostala regionalna operaterja BellSouth, na jugovzhodu, in Qwest, na srednjem zahodu, se bosta morala odločiti, koliko jima pomeni nacionalno tržišče. Podjetju BellSouth nekateri analitiki prerokujejo preživetje tudi v osami, saj naj bi bil dinamični ameriški jugovzhod dovolj veliko tržišče. BellSouth uspešno trži tudi širokopasovni dostop do interneta, brezžično in satelitsko televizijo.
Slabše kaže podjetju Qwest, ki se je potegoval za MCI in tekmo izgubil. Drugih tarč s katerimi bi Qwest pridobil med svoje stranke tudi velika podjetja pa na trgu ni več.
Vlagateljem, ki bi stavili na ameriški telekomunikacijski sektor je na voljo iSharesov ETF sklad, ki kotira na borzi Amex z oznako IYZ in imenom DOW Jones US Telecom. V portfelju ETF-a IYZ imajo največji delež Verizon (21 odstotkov), SBC (18 odstotkov), daleč zadaj pa sledijo BellSouth (6,5 odstotka), Sprint, Nextel, AT&T in drugi. IYZ upravlja 350 milijonov dolarjev sredstev, trenutno pa je za potrebno odšteti 23,29 dolarja za delnico.

2005-02-14-GM zapušča Fiat

General Motors (GM) in Fiat sta po dolgih pogajanjih dosegla dogovor, po katerem bo GM, izstopil iz lastniške strukture izgubarskega Fiat Auta. Svoj deset odstotni delež bo prodal krovni družbi Fiat. V izvensodni poravnavi sta se GM in Fiat dogovorila, da bo GM moral Fiatu plačati kar dve milijardi dolarjev, da bi izničil Fiatovo pravico do prodaje nadaljnjih 90 odstotkov Fiat Auta, ki izhaja iz dogovora o sodelovanju iz leta 2000. V kolikor ne bi prišlo do dogovora, je nameraval Fiat že v prihajajočem tednu izkoristiti pravico do prodaje 90 odstotkov deleža Fiat Auta General Motorsu.
Delnica General Motorsa je petkovo trgovanje zaključila pri 37,14 dolarja za delnico in pridobila 1,25 odstotka na vrednosti. V obdobju enega leta je dosegla najvišjo vrednosti pri 50,04 dolarja za delnico, najnižjo pa pri 35,85 dolarja za delnico. V lanskem letu je delnica izgubila kar 25 odstotkov vrednosti. Cena delnice konkurenčne Toyote je v istem obdobju porasla za 15 odstotkov. Zanimiva so tudi druga razmerja med proizvajalci avtomobilov. Tržna vrednost General Motorsa znaša borih 20 milijard dolarjev, medtem ko znaša tržna kapitalizacija Toyote kar 130 milijard dolarjev. Tržna kapitalizacija Toyote presega tudi skupno kapitalizacijo ameriške trojice, kamor poleg GM, prištevamo še DaimlerChrysler, s 45 milijardami dolarjev in Ford, s 24 milijardami dolarjev.
Pri sedanjih cenah znaša kazalnik tečaj na dobiček le 5,72, kar je bistveno manj kot 11 pri konkurenčni Toyoti ali 14,5 pri DaimlerChryslerju. Tudi po kazalniku tečaj na prihodke iz prodaje je GM zelo nizko vrednoten, saj znaša le 0,11, za primer pri Toyoti znaša omenjeni kazalnik 0,52, pri DaimlerChryslerju pa 0,72. Trenutno je tržna vrednost GM kar za 25 odstotkov nižja od njegove knjigovodske vrednosti. Dividende v višini 2 dolarjev na delnico pa predstavljajo kar 5,4 odstotno dividendno donosnost.
Finančna injekcija bo očitno zelo koristila delnici Fiat, saj ima trenutno več kot 10 milijard dolarjev dolgov. GM bo Fiatu izplačal 1,29 milijardo dolarjev izplačal takoj, preostanek pa v 90 dneh. Delnica Fiata pred rednim trgovanjem kotira pri 6,38 eura a delnico, kar je skoraj osem odstotkov višje od petkovega zaključnega tečaja.

2005-02-11-Dell pri 50 milijardah dolarjev prihodkov

Dell Computers, ki je zadnjih letih razvadil vlagatelje z vedno boljšimi rezultati, je včeraj vlagatelje razočaral, ko je napovedal, da mogoče ne bo dosegel napovedanih prihodkov za prvo četrtletje 2005. Previdne napovedi so po zaključku rednega trgovanja povzročile 3,3-odstotni zdrs cene delnic na 40,20 dolarja na delnico oz. za 1,37 dolarja na delnico. Znotraj rednega trgovanja je v pričakovanju dobrih rezultatov delnica pridobila 1,4 odstotka in redno trgovanje končala pri 41,57 dolarja za delnico.
Dell je imel v preteklem četrtletju zaradi davčnih razlogov le 0,26 dolarja dobička na delnico oz. 667 milijonov dolarjev. Lani je imel v enakem obdobju 749 milijonov dolarjev dobička, oz. 0,29 dolarja na delnico. Omenjeni dobiček že vključuje davek na dobiček v višini 0,11 dolarja na delnico, saj bo Dell moral plačati 5,25 odstotka davka na 4,1 milijardo dolarjev dobička, ustvarjenega v tujini. Dobiček bo namreč zaradi nove ameriške zakonodaje prenesel nazaj v ZDA. Brez omenjenega davka, bi znašal dobiček 0,37 dolarja na delnico.
Prihodki iz prodaje so v preteklem četrtletju porasli za 17 odstotkov in so znašali 13,46 milijard dolarjev, lani v enakem obdobju 11,51 milijard dolarjev. V celotnem letu 2004 je imel Dell skoraj 50 milijard dolarjev prihodkov. Trenutni želje po 60 milijardah dolarjev letno pa so povišali kar na 80 milijard dolarjev letno. Do kdaj želijo doseči 80 milijard na letni ravni niso povedali.
CEO Kevin Rollins včeraj še ni povedal, kaj nameravajo z repatriiranimi dobičkov v višini 4,1 milijard dolarjev. Omenjeni dobiček bodo domov vrnili zaradi enkratne možnosti, ki bo takšen dobiček obdavčila le z 5,25 odstotki namesto z običajnimi 35 odstotki.
V celotnem letu je Dell prislužil 3,04 milijarde dolarjev dobička, oz. 1,18 dolarja na delnico, leto prej pa je imel 2,65 milijarde dolarjev dobička, oz. 1,01 dolarja na delnico. Skupni prihodki so v preteklem letu porasli na 49,21 milijarde dolarjev.
Sistematično povečevanje zadovoljstva odjemalcev
Dell od leta 1999 uspel izboljšati zadovoljstvo odjemalcev iz 76 točk na 79 točk, medtem so njegovi konkurenti HP in pridruženi Compaq vedno slabše zadovoljevali želje odjemalcev. Od leta 1999, ko je Carly Fiorina prevzela vodenja HP, se je zadovoljstva odjemalcev, ki ga letno meri ACSI (American Customer Satisfaction Index) znižal iz 74 točk na 71 točk, prav tako se je v istem obdobju tudi zadovoljstvo Compaqovih uporabnikov znižalo iz 71 točk na 69 točk.

2005-02-10-Carly Fiorina dobila nogo

Lastniki Hewlett-Packarda (HP) so se včeraj odločili in odpustili Carly Fiorino, ki je od leta 1999 z mesta CEO vodila HP. Vlagatelji so odločitev navdušeno pozdravili s sedemodstotnim porastom cene delnice. Fiorina bi naj v svojem mandatu HP popeljala med inovativna podjetja tudi izven področja tiskalnikov in poskušala konkurirati prodornemu Dell-u in IBM-u. Lastniki zastopani v svetu direktorjev niso bili zadovoljni s hitrostjo uresničevanja strategije zniževanja stroškov in povečevanja prihodkov. Ena izmed najbolj odmevnih potez je bila gotovo združitev, oz. prevzem podjetja Compaq, s čimer naj bi skupno podjetje povečalo tržni delež na področju strežnikov in svetovanja. Poteza je bila zelo odmevna, saj je združitvi zelo nasprotoval tudi član družine Hewlett.
Svet direktorjev je na mesto CEO začasno imenoval dosedanjega finančnega direktorja Roberta P. Waymana, izjavili pa so tudi, da bodo takoj pričeli z iskanjem novega CEO. Svet direktorjev je pred sprejemom odločitve problem večkrat obravnaval in se posvetoval z izkušenimi svetovalci, podjetniki in akademiki.
Sistematično zniževanje zadovoljstva odjemalcev
Od leta 1999, ko je Carly Fiorina prevzela vodenja HP, se je indeks zadovoljstva odjemalcev, ki ga letno meri ACSI (American Customer Satisfaction Index) znižal iz 74 točk na 71 točk, prav tako se je v istem obdobju tudi zadovoljstvo Compaqovih uporabnikov znižalo iz 71 točk na 69 točk. Na drugi strani je Dell od leta 1999 uspel izboljšati zadovoljstvo odjemalcev iz 76 točk na 79 točk.
Delnica podjetja HP, je 30 oktobra 2000 kotirala pri 45 dolarjih, včerajšnje trgovanje pa je končala pri 21,53 dolarjih. V zadnjem letu je delnica HP-ja izgubila 20 odstotkov vrednosti, na drugi strani pa je delnica konkurenčnega DELL pridobila 20 odstotkov vrednosti. Tudi v primerjavi z IBM-om je HP v preteklem letu izgubljal boj. Analitiki Merrill Lyncha in JP Morgana so včeraj povišali rating delnice HPQ. Na drugi strani pa so analitiki Bear Sternsa znižali že tako nizko oceno na underperform.
HP Way je izginil
Carly Fiorina je bila prva ženska, ki je v eni osebi hkrati združila tri najpomembnejše vloge v kakšnem velikem računalniškem podjetju. Kljub 19 milijard dolarjev vredni združitvi s Compaqom, ji ni uspelo uspešnje prodreti na področju računalniških strežnikov in na področju informacijskega svetovanja največjim družbam. HP je bil nekoč vzor podjetjem na področju tehnične kulture in po načinu vodenja. Po šestih letih Fiorinine vladavine se po HP-ju ne zgleduje nihče več. Z osredotočenjem na kvartalna poročila, dobičke in medijske nastope je porušila znameniti "HP Way", po katerem je bil znan od ustanovitve.

2005-02-09-Cisco dober, ampak ni zadovoljil pričakovanj

Cisco Systems je včeraj objavil poslovne rezultate za drugo četrtletje. V četrtleju, ki se je zaključilo 29. januarja je Cisco pridelal 1,4 milijarde dobička iz poslovanja oz. 0,21 dolarja na delnico, kar je dvakrat več kot pred letom, ko je v enakem obdobju ustvaril 724 milijonov dolarjev dobička, oziroma 0,10 dolarja na delnico. Analitiki so bili zadovoljni z ustvarjenim dobičkom, razočarala pa jih je rast prihodkov. Cisco je namreč še novembra napovedoval 14 odstotno rast prihodkov, glede na enako lansko obdobje, oziroma v višini 6,13 milijard, dosegel pa je le 6,06 milijard dolarjev, kar pa še vedno predstavlja 12 odstotno rast, glede na lanskih 5,4 milijarde dolarjev.
Po velikem poku tehnološkega balona izpred štirih let je Cisco razširil področje svoje dejavnosti. Poleg trženja usmerjevalnikov in stikal, se lotil tudi drugih naprednih tehnologij. V zadnjega pol leta je Cisco prislužil 2,8 milijarde dobička, oz. 0,42 dolarja na delnico, prihodki podjetja pa so znašali 12,03 milijarde dolarjev. Lani je imel v enakem obdobju milijardo dolarjev manj dobička, ter 2,3 milijarde dolarjev manj prihodkov.
V času rednega trgovanja so delnice podjetja Cisco pridobile 0,08 dolarja in končale pri 18,24 dolarja za delnico. Po objavi poslovnih rezultatov pa je cena delnice zdrsnila za 0,49 dolarja.
Cena delnice podjetja Cisco drsi že celo leto. Od konca januarja 2004, ko je dosegla najvišji tečaj 29,35 dolarja za delnico, se je njena vrednost znižala za več kot 35 odstotkov in sedaj kotira pri tečajih iz poletja 2003.
Pričakovanje objave Ciscovih rezultatov je znotraj rednega trgovanja pozitivno vplivalo tudi na panogi proizvodnje polprevodnikov in omrežne opreme. ISharesov ETF, ki z oznako IGW kotira na borzi Amex, in ki sledi Goldman Sachsovemu indeksu polprevodniške panoge je včeraj pridobil dobra dva odstotka vrednosti in redno trgovanje končal pri 52,74 dolarja za delnico. IGW ima v svoji sestavi podjetja: Intel, Texas Instruments, Applied Materials, Motorola, Analog Devices, STM Electronics in druga podjetja. Delnica IGW je zanimiva tudi zato, ker imela med vsemi ameriškimi ETF-i lani najslabši donos. V letu 2004 se vrednost delnice znižala za 15 odstotkov, njena realni padec pa je seveda še večji, če upoštevamo znižanje vrednosti dolarja, glede na evro. Če ste naklonjeni kontra investiranju in verjamete, da bodo zadnji nekoč spet prvi, izvolite.

2005-02-07-Warren Buffett zopet zadel v polno

V že objavljeni združitvi podjetja P&G s podjetjem Gillette bo Warren Buffett bogato oplemenitil svoj lastniški delež v Gilletu. Prejšnji torek pa je tudi American Express objavil, da bo enoto Financial Advisors izločil v ločeno podjetje, s ciljem, da bo lažje izkoriščala priložnosti, ki se ponujajo na trgu. American Express je sicer letos vlagatelje že prijetno presenetil z uspešnimi poslovnimi rezultati. Ločeno podjetje bodo dobili v 100 odstotno last obstoječi delničarji American Expressa, med večjimi pa je z 12 odstotnim deležem tudi Warren Buffett in njegov holding Berkshire Hathaway. Enota Financial Advisors je imela samo v letu 2004 sedem milijard dolarjev prihodkov in 700 milijonov dolarjev dobička.
Delnica Berkshire Hathaway, ki kotira na NYSE pod oznako BRK.A, je petkovo trgovanje končala pri 90.995,00 dolarjih. Na NYSE kotira tudi prednostna delnica BRK.B, ki je petkovo trgovanje končala pri 3.025,50 dolarja za delnico. Da bi lahko videli uspešnost Buffettovega investiranja lahko primerjamo rast cene delnice od začetka leta 1990 do današnjih dni. V začetku leta 1990 je delnica Berkshire Hathaway kotirala pri 7.250 dolarjih. V zadnjih 15 letih je vrednost delnice BRK.A zrasla za več kot 12 krat, vrednost indeksov Nasdaq, DOW in S&P 500 pa je v istem obdobju zrasla le za približno pekrat.
Med 28 podjetji, ki so v portfelju Buffettovega holdinga Berkshire Hathway so po podatkih iz poročila za leto 2003, poleg American Expressa, tudi naslednja podjetja: Coca Cola (8 odstotno lastništvo), Gillete (9,5 odstotno lastništvo), Moody's (16 odstotno lastništvo), Washington Post (18 odstono lastništvo), Wells Fargo (3,3 odstotno lastništvo).
Kot zanimivost naj omenim, da je Warrena Buffetta letos nagradila tudi Ameriška nacionalna komisija za pisanje v ameriških družinah in šolah, in sicer zaradi njegovih preprostih in razumljivih letnih poročil, ki so vzor neštetim voditeljem podjetij, študentom poslovnih šol in drugim. Njegovo letno poročilo naj bi imelo zelo velik vpliv na celoten poslovni svet. Warren Buffett je ob tej priložnosti izjavil, da poskuša poročilo pisati tako, kot bi pisal svoji sestri, ki je že zelo dolgo ni videl. Decembra 2004 je bil v svet direktorjev podjetja Berkshire Hathaway imenovan tudi Bill Gates, sicer dolgoletni delničar podjetja in Buffettov prijatelj.

2005-02-06-ETF-i: Južna Koreja v vodstvu

Leto 2004 je bilo leto dokončne uveljavitve ETF-ov, indeksnih skladov, ki kotirajo na borzah kot običajne delnice. Največ sredstev trenutno upravljata sklada SPY in QQQQ, ki sledita najbolj znanima indeksoma S&P 500 in Nasdaq-100. SPY, imenovan tudi Pajek, s 55 milijardami premoženja sledi indeksu S&P 500, vedno zelo prometni QQQQ, pa z več kot 20 milijardami dolarjev sledi indeksu NASDAQ-100. Poleg največjih ETF-ov, so v preteklem letu američani in ostali svet opazili tudi ETF-e, ki sledijo posameznim nacionalnim ali regionalnim indeksom. Še posebej so bili donosni tisti skladi, ki imajo premoženje v hitro rastočih trgih in v valutah, ki so nasproti dolarju pridobivale na vrednosti.
Po rasti cene v zadnjih treh mesecih in v zadnjih šestih mesecih vodi Južna Koreja. ISharesov sklad, MSCI South Korea Index Fund, ki kotira na ameriški borzi Amex z oznako EWY, je v preteklega pol leta pridobil 42,12 odstotka vrednosti. Tudi na naslednjih osmih mestih mu sledijo iSharesovi ETF-i, ki sledijo posameznim mednarodnim indeksom MSCI, in sicer: Brazilija, s 40,69 odstotnim porastom cene, Latinska Amerika, s 35,89 odstotki, Mehika, s 34,36 odstotki ter razpršeni Emerging Indeks Fund, s 30,53 odstotki donosa. Več kot 30 odstotni porast cene je zabeležil še ETF, ki sledi nam bližnji Avstriji.
V kategoriji donosa v zadnjih treh mesecih je Južna Koreja dosegla 16,77 odstotni porast cene, sledijo pa ji zopet latinoameriški skladi: Latinska Amerika, 15,91 odstotkov, Mehika, 15,90 odstotkov in Brazilija, 15,9 odstotkov. Avstrija se s 14,49 odstotka uvršča na peto mesto. Kljub sočasnemu padanju dolarja so torej vlagatelji, ki so stavili na prave trge dosegli lepe donose.
Vodeči ETF, ki sledi indeksu MSCI za Južno Korejo ima v svoji sestavi kar 21 odstotni delež Samsung Electronics, njegovo premoženje pa sestavljajo še delnice podjetij kot so Hyudai, LG Elektronics, Posco, SK Telecom, Korea Electric Power in Shinan Financial Group. Sklad ima že več kot 500 milijonov dolarjev sredstev, včerajšnje trgovanje pa je končal pri 30,77 dolarja za delnico, kar predstavlja 0,16 odstotno dnevno rast tečaja.

2005-02-03-Googlova zgodba o uspehu

Google je v torek ponovno presenetil in utišal dvomljive analitike. V četrtem četrtletju je namreč ustvaril kar sedemkrat večji dobiček kot lani v enakem obdobju. Dobiček v četrtletju je namreč znašal kar 204 milijone dolarjev, oziroma 0,71 dolarja na delnico. Tudi prihodki od prodaje so se glede na lansko leto, ko so znašali 512,2 milijona dolarjev, več kot podvojili na 1,03 milijarde dolarjev. Cena delnice je v sredo trgovanje zaključila pri 205,96 dolarjih, pred torkovo objavo rezultatov pa se je gibala okoli 195 dolarjev. Takoj po objavi je v prvotni evforiji dosegla skoraj 217 dolarjev.
Namen teksta pa ni opozarjati na trenutno nihanje cene, pač pa prikazati rast cene delnice podjetja Google od njenega prihoda na borzo in njegovo zgodbo o uspehu. Ko je Google lansko jesen prvič javno ponudil delnice vlagateljem, so kot ciljno območje postavili med 108 in 135 dolarji za delnico, vendar jim takrat takšne cene ni uspelo iztržiti. Celo za 85 dolarjev na delnico so bili mnogi mnenja, da gre za pretirano napihovanje. Na prvi dan trgovanja, 19. avgusta lani, je najnižja cena dosegla borih 95 dolarjev, avgustovsko trgovanje pa je Google zaključil pri 102 dolarjih. Že mesec kasneje je delnica porasla za 30 odstotkov in september zaključila pri 130 dolarjih, oktober pa že pri 190 dolarjih.
Vlagatelje je tudi v torek presenetila robustna rast prihodkov in dobička, ki izhaja iz spletnega oglaševanja.
Glavni analitiki so kar po tekočem traku popravljali ciljne cene delnic podjetja Google. Tako sta American Technology Research in Credit Suisse First Boston ciljno ceno delnice povišala na 275 dolarjev. Pred objavo je bila najbolj optimistična ciljna cena analitikov Prudentiala pri 235 dolarjih, po objavi so jo povišali na 260 dolarjev. Goldman Sachs je ciljno ceno dvignil iz 215 dolarjev na 265 dolarjev. Napovedi, ki so se pred torkom zdele preveč optimistične, se danes obravnavajo kot preveč zadržane.
V tretjem četrtletju lanskega leta so se prihodki iz oglaševanja povečali za 99 odstotkov, glede na enako obdobje leto poprej. V četrtem četrtletju je Google rast še povišal, in sicer so bili prihodki višji kar za 118 odstotkov, glede ne enako lansko obdobje. Televizijski prodajalci bi na tem mestu dejali: "In to še ni vse!" Vodstvo podjetja je na tiskovni konferenci analitike osupnilo z izjavo, da ne opažajo nobenega cenovnega odpora pri višanju cen spletnega oglaševanja, da pa imajo težave na strani ponudbe, z dovolj hitro pripravo oglaševalskega prostora.
Na prvi pogled povsem preprosti spletna stran je v resnici najbolj uporabljan iskalnik na spletu. Tržna vrednost podjetja Google pa je presegla vrednost General Motorsa in Forda skupaj.

2005-02-01-Na Nasdaqu najprometnejši ETF na indeks Nasdaq-100

Vrednosti glavnih ameriških indeksov so včeraj zrasle, najbolj pa je poskočil indeks Nasdaq Composite, pohvalil se je z 1,31 odstotno rastjo. Ožji indeks Nasdaq-100, ki vsebuje sto najbolj pomembnih podjetij, iz omenjenega širšega indeksa, je bil še bolj poskočen. Njegova vrednost je zrasla za 1,35 odstotka.
Zanimivo, da je na borzi Nasdaq zelo pogosto najprometnejša delnica indeksnega ETF sklada, ki kotira pod oznako QQQQ, njegovo polno ime pa je Nasdaq-100 Indeks Tracking Stock. Pasivno upravljani sklad, ki po sestavi, kolikor je le mogoče, posnema indeks Nasdaq-100, je po premoženju drugi največji ETF sklad na svetu. Sredstva v skladu so že presegla 22 milijard dolarjev, kar že presega dve tretjini slovenskega bruto domačega proizvoda. Prvo mesto po sredstvih med ETF skladi z 52 milijardami dolarjev sredstev zaseda sklad, ki sledi indeksu S&P 500, imenovan tudi Pajek, ki kotira z oznako SPY.
Tudi včeraj je bilo z delnico QQQQ največ prometa, in sicer v vrednosti 960 milijonov dolarjev. Tečaj je včeraj porasel za 1,3 odstotka, kar je manj od rasti indeksa, ki mu sledi. Delnica QQQQ bi znala biti zanimiva naložba, za vse, ki stavijo na prihodnost tehnoloških podjetij, vendar se ne želijo izpostavljati tveganjem posameznih podjetij. Prav tako bi znala biti delnica QQQQ zanimiva za tiste vlagatelje, ki menijo, da bodo najbolj prodorna ameriška podjetja znala izkoristiti nizko ceno dolarja za povečanje prodaje na svetovnih trgih.

2005-01-31-Avstrija močna kot Schwarzenegger

V zadnjem letu so se kot pomemben finančni instrument dokončno uveljavili ETF-i, skladi, ki kotirajo na borzi kot delnice. Samo v lanskem letu se je v ZDA v omenjene sklade nateklo več kot 20 milijard dolarjev, medtem ko se je v običajne vzajemne skladne nateklo 80 milijard dolarjev. V ZDA je v omenjenih skladih naloženega že preko 200 milijard dolarjev premoženja.
Glavne prednosti skladov, ki kotirajo na borzi so njihova transparentnost, likvidnost in nizki stroški upravljanja, saj gre praviloma za indeksne sklade, kar pomeni, da vsi na trgu vedo, kakšno premoženje kupujejo. Vlagatelji lahko danes izbirajo med skladi, ki posnemajo glavne svetovne indekse kot so Nasdaq 100, Dow Jones Industrial Average, S&P 500 ter množico nacionalnih in regionalnih indeksov ter indeksov posamezih ponog.
Med vsemi ETF-i, ki kotirajo na ameriškem trgu je v preteklem letu prepričljiv zmagovalec iSharesov MSCI Austria Index, ki kotira pod oznako EWO. V preteklem letu je cena delnice sklada, ki vlaga v avstrijska podjetja, porasla kar za 73,1 odstotka, daleč pred drugouvrščeno Mehiko, ki je porasla za 48,96 odstotka. Na tretje mesto se je uvrstila Belgija s 45,45 odstotki donosa.
Zanimivo je, da tudi v donosu zadnjih treh letih, prepričljivo vodi Avstrija, z 48,21 odstotka, sledi Avstralija, zopet daleč zadaj, s 24,86-odstotnim porastom, ter Belgija, s 23,23-odstotnim porastom cene. Tudi v zadnjih treh mesecih se je delnica sklada MSCI Avstrija odlično obnesla in po donosu vodi z 29,93 odstotka, pred drugo uvrščenim skladom MSCI Španija, ki je porasel za 25,19 odstotka, ter tretje uvrščenim MSCI Mehika, ki je dosegel 24,42-odstotni donos.
Nekateri analitiki menijo, da je omenjeni ETF, še vedno zelo primeren, kot nadomestek za neobstoječe sklade, ki bi pokrivali nove članice EU. Avstrijska podjetja namreč večino dobičkov ustvarijo ravno na trgih novih članic Evropske unije. Delnica kotira na borzi Amex v ZDA v dolarjih, pod oznako EWO. V lanskem letu pa ji je cena zrasla iz 14,51 dolarja, na 23,17 dolarja na delnico.

2005-01-28-Sanjski posel Warrena Buffeta

Upravi podjetij Procter&Gamble (P&G) in Gillette sta v četrtek skupaj objavili, da bo P&G prevzel podjetje Gillette, s čimer bo nastalo največje podjetje za trženje široko potrošnih proizvodov. Če bodo regulatorji združitev podjetij odobrili, se bodo pod eno streho združile blagovne znamke kot so plenice Pampers, šamponi Pantene, baterijski vložki Duracell izdelki za zobno nego Oral B, detergenti Tide in seveda britvice Gillette. Prodaja skupnega podjetja bi naj s sedanjih 51 miljard letno narasla na več kot 60 milijard letno.
James M. Kitts, sedanji predsednik v Gillette, bo postal podpredsednik skupnega podjetja. Predsednik in CEO v podjetju P&G, A.G Lafley, poudarja, da gre za združitev dveh podjetji, ki sta najboljši na svojih področjih in imata sorodni kulturi ter sta povsem komplementarni.
Podjetji pričakujeta, da bosta z združitvijo letno prihranili med 14 in 16 milijard dolarjev. Odpustili naj bi 6.000 zaposlenih, kar predstavlja 4 odstotke od 140.000 zaposlenih.
P&G namerava delničarjem Gilleta kupnino plačati z lastnimi delnicami ter odkupom delnic na trgu. Za eno delnico Gilletta ponuja 0,975 delnice P&G, kar pri zaključnem tečaju 55,32 dolarja za delnico P&G, predstavlja 54 dolarjev za delnico Gillett. Prav tako namerava P&G v naslednjem letu in pol na trgu odkupiti od 18 do 22 milijard dolarjev lasnih delnic. Skupen posel bo tako financiran 60 odstotkov v delnicah in 40 odstotkov z denarjem. V P&G so za naslednje leto že povišali načrtovano rast prodaj za eno odstotno točko.
Med največjimi zmagovalci tega posla je tudi drugi najbogatejši američan Warren Buffett, ki meni, da gre za sanjski posel. Podjetje Berkshire Hathaway, ki ga vodi Buffett je sicer že dolgoletni lastnik podjetja Gillette. Buffett je znan po tem, da v vlaga samo v podjetja, ki bodo na zelo dolgi rok poslovala donosno. Prav tako Buffett v podjetjih kupuje velike lastniške deleže, zato ima v portfelju le 28 podjetij. Warren Buffet, ki je v preteklem letu kar za 40 odstotkov povečal svoje premoženje, je že napovedal, da bo do konca posla kupil 100 milijonov delnic podjetja P&G, kar pri trenutnih cenah znaša približno 5,5 milijarde dolarjev.
Delnica Gilletta je v včerajšnjem trgovanju pridobila kar 1,89 odstotka vrednosti in končala trgovanje pri 45,85 dolarjih. Cena delnice P&G pa je zdrsnila za 0,22 odstotka in končala trgovanje pri 55,32 dolarja za delnico.

2005-01-27-Electronic Arts - potrošnikom igre, vlagateljem kruh

Med glavnimi ameriškimi indeksi je včeraj najbolj zrasel Nasdaq Composite in sicer za 1,29 odstotka. Nasdaq Composite vključuje kar 3221 podjetij, ki kotirajo na borzi Nasdaq. Gre torej za zelo širok indeks, kjer se pomen najpomembnejših podjetij že precej izgubi, zato se v praksi pogosto podrobneje spremlja indeks Nasdaq 100, ki vključuje le 100 najbolj pomembnih delnic. Znotraj včerajšnjega rednega trgovanja je indeks Nasdaq 100 porasel za 1,24 odstotka, največ pa je porasla cena podjetju Flextronics, in sicer za 12,24 odstotka. Sledila sta mu podjetji Electronic Arts z 9,21 odstotno rastjo in Verisign s 7,29 odstotno rastjo. Znotraj rednega trgovanja je s 4,67 odstotki najbolj zdrsnila cena delnica podjetja Sandisk.
Electronic Arts so v zadnjem četrtletju presenetili analitike in objavili dobiček v višini 1,23 dolarja na delnico, medtem ko so analitiki pričakovali le 1,18 dolarja na delnico. K višjemu dobičku od pričakovanega je prispevalo tudi ugodno razmerje dolarja nasproti evru in sicer v višini 47 milijonov dolarjev. Eletronic Arts je v četrtletju prodal 8,4 milijona kopij igre Need For Speed Underground 2. Poleg dirkaške igre pa so prodali še 4,5 milijona kopij nogometne FIFA 2005 in sedem drugih iger v več kot milijon kopijah. Skupna prodaja v zadnjem četrtletju se je sicer znižala za 3,2 odstotka na 1,43 milijarde dolarjev. Padec prodaje pa naj bi bil posledica hude konkurence s strani Take Two Interactive, Konami ter seveda podjetij kot so Sony, Microsoft in Sega.
Bolj kot z napovedmi za naslednje četrtletje je podjetje vlagatelje navdušilo s strateškimi odločitvami kot so 90 milijonski vložek v francoskega konkurenta Ubisoft in uspešnim podpisom ekskluzivne pogodbe z NFL in Disneyevim ESPN, s čimer so pred nosom speljali posel konkurenčnemu Take Two Interactive.
Trenutno kotira delnica Eletronic Arts s kazalnikom tečaj na dobiček 30, kar je višje kot konkurenca. Nekateri analitiki menijo, da je glede na pričakovane dobičke sedanja cena že precej visoka. Na drugi strani pa so seveda tudi optimisti, ki menijo, da položaj tržnega voditelja v panogi opravičuje tudi tako visoko premijo.

2005-01-26-Se bo Merck izvil iz nemilosti vlagateljev?

Včerajšnje objave poslovnih rezultatov članov indeksa Dow Jones so vzbudile med vlagatelji precej novega upanja in 0,9-odstotno tega indeksa. K rasti je največ pripevala 3,69 odstotna rast cene delnice Mercka. Na drugem mestu po rasti mu je lahko sledil le še Johnson&Johnson, s 3,63 odstotno rastjo. Tretje mesto je pripadlo Walt Disneyu s 3,04 odstotno rastjo. Med 30 člani indeksa Dow Jones Industrial Average jih včeraj le 6 končalo trgovanje z nižjo vrednostjo kot dan pred tem. Največji zdrs pa je utrpel Verizon z 2,31 odstotki.
Merck je včeraj objavil, da so oblikovali sklad v višini 604 milijone dolarjev za kritje stroškov stotine tožb v zvezi z zdravilom Vioxx. Omenjeno zdravilo naj bi pri nekaterih bolnikih povzročilo srčni infarkt, zato je ameriška agencija FDA konec septembra zahtevala njegov umik iz prodaje.
V zadnjem četrtletju je Merck ustvaril 1,1 milijardo dolarjev dobička oz. 0,5 dolarja na delnico. Za primerjavo, lani je v enakem obdobju ustvaril 1,4 milijarde dobička oz. 0,62 dolarja na delnico. V podjetju menijo, da so v zadnjem četrtletju imeli od 700 do 750 milijonov dolarjev manj prihodkov, zaradi umika zdravila Vioxx. Izpad prodaje je manjši od pričakovanega izpada v višini 800 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da so očitno v Mercku uspešno preusmerili napore v prodajo ostalih zdravil in z višjo prodajo od pričakovane presenetili vlagatelje. V času rednega trgovanja je cena delnice zrasla za 3,69 odstotka, po zaključku rednega trgovanja pa je zrasla celo na 4,3 odstotka višjo ceno, glede na ponedeljkov zaključni tečaj. Vlagatelji so morali za delnico na koncu odšteti že 31,15 dolarja.
Do zloma, ki ga je povzročila afera z zdravilom Vioxx konec septembra, se je cena delnice Mercka gibala med 44 in 48 dolarji, najvišji tečaj pa je znašal 49,33 dolarja za delnico. Po zlomu je cena delnice dosegla dno v novembru, pri 25,6 dolarja za delnico. Očitno sedaj vlagatelji menijo, da predstavlja 5 odstotna dividendna donosnost ugodno priložnost za nakup, glede na cene konkurentov. Verjetno ni odveč omeniti, da znaša kazalnik tečaj na dobiček trenutno komaj 11,4, kar je tretjino nižje od povprečja v panogi.
V preteklem četrtletju so v Mercku zabeležili 5,75 milijard dolarjev prihodkov, kar je več od 5,63 milijard dolarjev prihodkov lani v enakem obdobju. Analitiki so za zadnje četrtletje pričakovali le 5,32 milijard prihodkov in so očitno pošteno precenili vpliv afere Vioxx na skupne prihodke. V celotnem lanskem letu je imel Merck 22,94 milijard dolarjev prihodkov iz prodaje, iz njih pa je izvlekel 5,81 milijard dolarjev dobička, kar znaša 2,61 dolarja na delnico.

2005-01-25-Božični nakupi razveselili tudi American Express

V tem tednu bo poslovne rezultate objavilo deset od tridesetih podjetij iz indeksa Dow Jones. Ob včerajšnjem splošnem padanju indeksa so najbolj porasle cene McDonaldsa (+1,75 odstotka), ExxonMobila (+1,37 odstotka) in American Expressa (+1,3 odstotka).
Dobiček American Expressa je v zadnjem četrtletju za 17 odstotkov višji od lanskega v enakem obdobju, kar je več kot so v podjetju pričakovali. Visoka rast dobička je posledica rekordnih nakupov imetnikov plačilnih kartic v prazničnem času, nakupov na potovanjih ter njihovega veselega zadolževanja s posojilnimi karticami. V zadnjem četrtletju je družba dosegla 896 milijonov dolarjev dobička oziroma 0,71 dolarja na delnico, v primerjavi z lanskimi 763 milijoni oziroma 0,59 dolarja na delnico. Omenjeni dobiček je podjetje doseglo s 7,77 milijardami prihodkov, kar je deset odstotkov več, kot lani v enakem obdobju.
Med rednim trgovanjem je delnica pridobila 1,3 odstotka in končala pri 52,6 dolarjih za delnico. V podjetju poudarjajo, da se kljub rasti obsega posojil, kakovost posojilojemalcev ni poslabšala. Prav tako so ponosni, da so s prenovo poslovnih procesov uspeli znižati stroške poslovanja. Največji porast dobičkov so v American Expressu zabeležili pri storitvah povezanih s potovanji, kjer je bila rast dobička kar 20 odstotna.
Pred kakšnim letom je American Express na vrhovnem sodišču dobil dve leti trajajočo tožbo proti konkurentoma MasterCard in Visa, ki sta bankam želela preprečiti, da bi izdajale komitentom tudi kartice konkurentov.
V celotnem letu je American Express dosegel 3,45 miljarde dobička, oziroma 2,68 dolarja na delnico, kar je 15 odstotkov več kot v lanskem letu. Prihodki podjetja pa so znašali 29,12 milijarde dolarjev, kar je 13 odstotkov več od lanskih 25,84 milijarde dolarjev

2005-24-01-Objave poslovnih rezultatih v senci drugih dogodkov

2005-24-01-Objave poslovnih rezultatih v senci drugih dogodkov
Negotovost zaradi visokih cen nafte, bližajočih iraških volitev, ter strahovi pred naraščanjem inflacije in obrestnih mer so v preteklem tednu povsem zasenčili objave poslovnih rezultatov.
V preteklem tednu so se vrednosti glavnih ameriških indeksov zniževale. Največ je izgubil Nasdaq, ki je v preteklem tednu zdrsnil še za 2,6 odstotka in je sedaj že 6,5 odstotka nižje glede na začetek leta. DOW je izgubil 1,6 odstotka in tako še tretji teden v letu 2005 zaključil negativno. Tudi S&P 500 je teden končal 1,4 odstotka nižje, v letu 2005 pa beleži 2,3 odstotni padec.
Analitiki pričakujejo v tem tednu zaradi omenjenih negotovosti manj prometa. Z največjim zanimanjem bodo investitorji čakali na petkovo objavo ministrstva za trgovino o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju. Medtem ko večina analitikov na trgu pričakuje 3,5 odstotno gospodarsko rast v zadnjem četrtletju, nekateri upajo, da je ameriško gospodartvo uspelo ohraniti 4 odstotno rast iz tretjega četrtletja, kar bi zagotovo vplivalo na bolj optimistično vzdušje na trgu. Do petka bodo vlagatelji pozorno spremljali bogato serijo objav poslovnih rezultatov podjetij kot so: Merck, Microsoft, McDonalds, DuPont, Johnson&Johnson, Verizon...