Pretekli teden so bili na tem mestu predstavljeni v zadnjem času vse bolj priljubljeni ETF skladi oz. skladi, katerih delnice kotirajo na borzah. Na Ljubljanski borzi takšnega sklada sicer še ni. Glede na zmanjševanje števila delnic v kotaciji, kot tudi prometa z njimi, je vprašanje, če sploh kdaj bo. V zadnjem letu, ko se vedno več slovenskega kapitala seli v tujino, predstavljajo ETF skladi eno najbolj varnih naložb tako za poklicne upravljalce vzajemnih skladov kot tudi za posameznike. Za zelo nizke stroške omogočajo hitro razpršitev premoženja med najpomembnejša podjetja posameznih regij ali panog. Največji in najbolj znani ETF skladi sledijo sestavi najbolj znanih svetovnih delniških indeksov in so med najbolj likvidnimi delnicami na borzah. Priljubljeni ameriški sklad QQQQ, ki sledi indeksu NASDAQ 100, ima trenutno skoraj 20 milijard dolarjev premoženja, kar je primerljivo z vrednostjo slovenskega bruto družbenega proizvoda.
Z vidika posameznikov, so ETF-i zanimivi, ker imajo tudi do desetkrat nižje stroške upravljanja kot običajni vzajemni skladi, kar se pri varčevanju na dolgi rok zelo pozna. Ni namreč vseeno ali vam družba za upravljanje zaračuna tri odstotke letno (MP-Global), dva odstotka (KD Prvi izbor) ali le 0,15 odstotka (ETF QQQQ), še posebej , če nameravate v skladu varčevati 10, 20 ali 30 let. V letošnjem letu, vidimo, da so največ vrednosti pridobili tisti, ki vlagajo v delnice energetskih podjetij. Vanguardov Energy je v letošnjem letu pridobil 48 odstotkov, iSharesov Dow Jones Energy pa 43 odstotkov. Na tretjem in četrtem mestu najdemo dva ETF-a, ki sledita košarici indeksov hitro rastočih trgov, in sicer sta pridobila eden 33, eden pa 27 odstotkov. Na naslednjih dveh mestih najdemo letos dva sklada, ki vlagata v tako imenovane utilities, kjer glavnino predstavljajo podjetja, ki proizvajajo, prenašajo in distribuirajo električno energijo.
Da ETF-i niso namenjeni samo posameznikom dokazuje sklad KD Prvi izbor, katerega premoženje v večini sestavljajo ravno ETF-i. Dobrih 30 odstotkov premoženja tega sklada je v ETF-ih, ki sledijo glavnemu ameriškemu indeksu S&P 500. Preostalo premoženje pa je razpršeno med ETF-e, ki sledijo posameznim trgom, torej osem odstotkov Velike Britanije, sedem odstotkov Japonske, tri odstotke hitro rastočih trgov ter manjše deleže še v Južni Koreji, Kanadi, Braziliji, Avstraliji in Kitajski. Vseh naložb v skladu je le približno 20, za razliko od sklada MP-Global, ki vlaga neposredno v delnice podjetij in ki vsebuje najbrž vsaj 100 različnih naložb. Več naložb, višji so stroški. Na primeru teh dveh skladov je razlika v jasno vidna. MP-Global zaračunava vlagateljem za 100 naložb 50 odstotkov višjo vstopno provizijo, 350 odstotkov višjo upravljalsko provizijo in 300 odstotkov višjo skrbniško provizijo. Ker KD Prvi izbor obstaja šele krajši čas, njunih donosov še ni možno primerjati, vendar bi si skoraj upal napovedati, da MP-Global v daljšem časovnem obdobju ne bo dosegal tako visokih donosov, da bi upravičil toliko višje stroške.
Ni komentarjev:
Objavite komentar