Pretekli teden je bila na tem mestu predstavljena posebna oblika skladov, imenovanih hedge skladi. Ker gre za sklade, ki so manj regulirani od običajnih vzajemnih skladov, so njihove naložbene politike hedge skladov manj omejujoča in praviloma bolj tvegane, predvsem pa se med seboj lahko precej razlkikujejo. Omenjeni skladi se lahko praviloma precej zadolžujejo in ni nemogočeni, če predstavlja 80 odstotkov sklada dolg, le 20 odstotkov pa sredstva, ki so jih vplačali vlagatelji v sklad, kar pomeni, da lahko ti skladi na trgih obračajo tudi do štirikrat več kapitala, kot so jim ga zaupali vlagatelji, poleg tega pa sredstva tudi agresivno obračajo, za razliko od vzajemnih skladov, ki kupljene delnice držijo daljša časovna obdobja. V zadnjem času postajajo hedge skladi vedno bolj pomembni igralci na finančnih trgih. V Sloveniji uradno hedge skladov nihče ne trži, je pa eden izmed znanih hedge skladov Quadriga Superfund A SICAV EUR del ponudbe naložbenega zavarovanja i-VIP, ki ga trži zavarovalnica Tilija, skupaj s partnerjem i-zavarovanje. Kratica SICAV pomeni v luksemburških zakonodaji investicijsko družbo, hkrati pa tudi, da gre za enega izmed bolj reguliranih in torej varnih hedge skladov.
Kljub temu, da je po naložbeni politiki sklada kar 80 odstotkov premoženja naloženega v varne državne obveznice, se z ostalimi 20 odstotki zelo aktivno trguje. Tveganost skladi je razvidno iz sprememb vrednosti točke sklada Quadriga Superfund A v posameznih mesecih: novembra lani +6 odstotkov, januarja letos -7 odstotkov, aprila -10 odstotkov, od začetka leta -17 odstotkov in v zadnjih dvanajstih mesecih -19 odstotkov. Hedge skladi so se pojavili v obdobju, ko so delniški tečaji v glavnem drseli in ko običajni vzajemni skladi niso mogli dosegati pozitivnih donosov, medtem ko so jih hedge skladi lahko dosegali, saj se lahko zadolžujejo tako, da si delnice sposodijo, jih prodajo ter jih kasneje, ko se pocenijo, zopet kupijo in vrnejo lastniku. Slabše so se hedge skladi izkazali v obdobjih, ko tečaji rastejo, kot se to dogaja zadnja 3 leta. Vrednost točke sklada Superfund HF A je v treh letih porasla le za 3,16 odstotkov, kar je bistveno manj kot povprečen slovenski sklad. V petih letih je sicer prinesel 137 odstotni donos, kar ni nič posebnega v primerjavi z donosi slovenskih vzajemnih skladov ali pa donosov, ki jih bodo v prihodnjih letih najbrž prinašali vzajemni skladi, ki vlagajo v hitro rastoče trge. Glede na visoko tveganje so primerni predvsem za vlagatelje, ki že imajo urejeno socialno varnost, streho nad glavo in primerno vsoto, deponirano na banki in v vzajemnih skladih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar