V zadnjem času se število vzajemnih skladov v Sloveniji povečuje. Ne samo, da imamo na voljo vedno več skladov, ki jih upravljajo tuje banke, tudi domače družbe za upravljanje so se zavedle tuje konkurence in možnosti, ki jih ponujajo mednarodni trgi kapitala. Poglejmo, kaj je novega na trgu in kaj se nam novega obeta.
NLB Skladi so nas prijetno presenetili z vzajemnim skladom Garantirani sklad Evropa 1. Še pred mesecem, ko sem pisal o garantiranih skladih, je edini tovrstni sklad tržila Bank Avstrija, sedaj imamo tudi garantirani sklad, ki ga trži slovenska banka. V sklad je možno vplačati do 20. decembra, sredstva pa bodo iz sklada izplačana čez sedem let: 20. decembra 2012. NLB vlagateljem skupaj s partnerji preko KBC garantira, da jim bo čez sedem let izplačala vsaj toliko sredstev, kot so jih vplačali, vlagatelji pa bodo sodelovali tudi pri 56 % rasti indeksa EURO STOXX 50, v katerem je zbranih 50 največjih podjetij s področja evra, kot so: Siemens, Nokia, Renault, DaimlerChrysler, Loreal in Bayer; če naštejemo samo najbolj poznana imena. V sklad je možno vplačati in zahtevati izplačilo znotraj omenjenih sedmih let, vendar v tem primeru garancije ne veljajo v enakem obsegu. Če bi pričakovali, da bo vrednost delnic evropskih podjetij v prihodnjih letih rasla v povprečju sedem odstotkov na leto, bo indeks Euro Stoxx 50 čez sedem let imel 50 odstotkov višjo vrednost, vlagatelji v sklad pa bodo ob garanciji za vplačana sredstva udeleženi pri 56 odstotkih rasti, kar pomeni 28 odstotkov višji nominalni znesek. Ni slabo, glede na ponujene garancije. V primerjavi z avstrijskim skladom CI Guarantee Basket 2010 lahko opazimo, da Garantirani sklad Evropa 1 ne ponuja garancije za 80 odstotkov najvišje vrednosti, seveda pa bo lahko vlagatelj, če se mu bodo zdele vrednosti točke sumljivo visoke, vložek predčasno unovčil.
KBM Infond je poleg obstoječih skladov Hrast, Uravnoteženi, Delniški in €vropa letošnjo jesen vlagateljem ponudil še sklada Energy in BRIC. Energy bo vlagal v podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, predelavo in distribucijo nafte, zemeljskega plina. Prav tako bo vlagal v podjetja, ki proizvajajo opremo za omenjeno panogo ter podjetja, ki proizvajajo električno energijo ali pa se ukvarjajo z razvojem obstoječih ali alternativnih virov energije. BRIC je zdaj že dobro uveljavljena kratica za Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Po študiji investicijske banke Goldman Sachs skupni BDP štirih velikih držav z visoko gospodarsko rastjo trenutno dosega le 15 odstotkov BDP- ja šestih najbolj razvitih držav (Združene države, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija). V naslednjih 35 letih naj bi BDP skupine BRIC vsaj izenačil, če ne prehitel BDP najbolj razvitih držav. Seveda govorimo o skupnem BDP-ju in ne BDP-ju na posameznega prebivalca.
Tudi Ilirika vlagateljem ponuja nov vzajemni sklad Modri korak. Gre za delniški sklad, ki bo vlagal predvsem na hitro rastočih trgih Brazilije, Mehike, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Koreje, Indonezije, Južne Afrike in Hrvaške.
Publikum je bil do sedaj poznan predvsem po privabljanju tujih investitorjev na slovenski trg in kot posrednik pri številnih prevzemih. V vzajemne sklade se niso spuščali. Očitno so ugotovili, da je upravljanje skladov posel z lepo prihodnostjo, kamor bi se splačalo podati, zato so prevzeli PDU, Pomursko družbo za upravljanje, in jo preimenovali v Publikum družbo za upravljanje. PDU trenutno trži obstoječe sklade: delniški vzajemni sklad Primus International, uravnoteženi Primus in obvezniški Primus bond. Poleg obstoječih pa napoveduje še nove sklade Balkan, Nova Evropa, Azijski tigri, Amerika ter Znanost in tehnologija.
Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na novih trgih odrezali upravljalci in kakšne rezultate bodo dosegali v primerjavi z večjimi tujimi skladi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar