2005-08-19-Koliko si vzamejo upravljalci vzajemnih skladov

Glede na to, da se bo v naslednjih dvajsetih letih število upokojencev v Sloveniji podvojilo, in da lahko mlajši državljani računamo na bistveno znižanje pokojnin, si bomo morali tako ali drugače prihraniti sredstva za preživetje v starosti. Eden izmed načinov varčevanja so tudi vzajemni skladi, ki pa za upravljanje našega premoženja zaračunavajo upravljalsko provizijo. Družbe za upravljanje, ki upravljajo premoženje vzajemnih skladov živijo od upravljalskih provizij. Upravljalska provizija je cena, ki jo vlagatelji plačajo, da upravljalci upravljajo njihova sredstva v vzajemnem skladu. Praviloma je izražena v odstotkih od sredstev sklada in se obračuna za vsak dan, glede na trenutno tržno vrednost premoženja sklada.
Kljub temu, da se upravljalska provizija v višini 3 odstotkov na leto (Medvešek Pušnik) ne sliši veliko, je potrebno upoštevati, da bomo mlajše generacije, ki se bomo upokojevale čez recimo štirideset let, plačale upravljalcem zajeten znesek, da bodo ti obračali naše bodoče pokojnine.
Predstavljajmo si primer, da bi vlagatelj vložil v vzajemni sklad milijon tolarjev v začetku leta 2000. Če vrednost delnic realno ne bi rasla, upravljalec pa bi si vsako leto vzel 3 odstotke premoženja kot upravljalsko provizijo, bi vlagatelju po desetih letih ostalo še 737.424 tolarjev, po 20 letih, 543.794 tolarjev, po 30 letih 401.007 tolarjev in po 40 letih le še 295.712 tolarjev. Z druge strani zgornje pomeni, da bi moral upravljalec v desetih letih pridelati vsaj 36 odstotni donos na sredstva, da bi bil vlagatelj tam, kjer je bil pred desetimi leti. Po dvajsetih letih bo vlagatelj na ničli, če bo upravljalec pridelal vsaj 84 odstotkov donosa, po 30 letih 149 odstotkov in po 40 letih 238 odstotkov.
Drugi vlagatelj, ki bi vložil v sklad z le 1 odstotno upravljalsko provizijo, bi jo odnesel bistveno bolje. Po 10 letih bi mu ostalo 904.382 tolarjev, po 20 letih 817.907 tolarjev, po 30 letih 739.700 tolarjev in po 40 letih 668.972 tolarja. Da bo vlagateljevo premoženje tudi po upravljalski proviziji ohranilo vrednost, mora sklad v desetih letih pridelati le še 11 odstotni donos, v 20 letih 22-odstotno rast, v 30 letih 35-odstotno rast in v 40 letih 49-odstotno rast.
Tabela: Vrednost milijona tolarjev, po upravljalski proviziji, če vrednost sklada ne bi rasla

Omenjena situacija sicer ni realna, ker bo vrednost delnic v povprečju zagotovo rasla. Kljub temu pa pokaže, kako pomembna je višina upravljalske provizije za naše prihranke.
Na splošno lahko rečemo, da imajo najnižje upravljalske provizije skladi denarnega trga, kjer se upravljalske provizije gibljejo med 0,24 odstotka v CI Euro Cash, ki ga trži Bank Avstrija, in 0,5 odstotka, kolikor zaračunavata KD MM in SGAM-ov denarni sklad.
Večji razpon najdemo pri obvezniških skladih. Najmanj, 0,4 odstotka zaračunavajo SGAM-ovi skladi, ki jih trži SKB, ter Capital Investovi obvezniški skladi, ki jih trži Bank Avstrija. Gre za obvezniške sklade, ki vlagajo predvsem v obveznice na področju EU. Najvišja upravljalska provizija med obvezniškimi skladi znaša 1,5 odstotka, zaračunava pa jo prav tako SGAM za sklad, ki vlaga v obveznice na hitro rastočih trgih, ter Publikumov PDU za obvezniški sklad Primus Bond.
Med delniškimi skladi so razponi upravljalskih provizij še večji. Najnižjo provizijo zaračunava novi delniški indeksni sklad MP-Eurostock.si, in sicer 0,5 odstotka. Novi sklad so v Medvešek Pušnik najbrž ustanovili tudi zato, ker so ostali njihovi sicer najdražji, tako da si za sklade MP-Asia.si, MP-Global.si in MP-Plus.si zaračunavajo že kar oderuško 3-odstotno letno upravljalsko provizijo. Kako visoko pri Medvešek Pušniku cenijo svoje sposobnosti, je razvidno tudi iz tega, da so naslednji najdražji upravljalci kar za več kot 16 odstotkov cenejši, in sicer zaračunavajo 2,5 odstotka v Infondu za sklad Infond Evropa, v Krekovi družbi za sklad Klas in v PDU za sklad Primus International.
Poleg jasno razvidnih upravljalskih provizij skladov so pri vzajemnih skladih pomembni tudi skupni stroški, ki jih povzročajo upravljalci z bolj ali manj učinkovitim gospodarjenjem. Izražajo se s kazalnikom TER (angl. total expense ratio), ki je izražen v odstotkih, nanaša pa se na skupne stroške sklada v zadnjih 12 mesecih. Tudi po kazalniku TER se skladi med seboj precej razlikujejo. Največ znašajo skoraj 5 odstokov vrednosti sklada za sklade Medvešek Pušnik, najnižji pa so približno 0,5 odstotka pri nekaterih skladih denarnega trga. V povprečju pri skladih ne presegajo 2,5 odstotkov vrednosti sklada.