2005-09-19-Slovenski vzajemni sklad v zadnjih šestih mesecih

Pretekli teden so bile na tem mestu predstavljene različne oblike vzajemnih skladov, danes pa bomo pogledali kateri skladi, ki so pri nas registrirani in zato vsaj z davčnega vidika najbolj ugodni, so v zadnjem obdobju prinašali najvišje in najnižje donose. V obdobju zadnjega pol leta po donosnosti prednjačijo skladi avstrijskih bank Reiffeissen in Bank Austrija. Najvišji donos v šestih mesecih je prinesel sklad Reiffeissen vzhodnoevropske delnice, katerega točka je porasla kar za 29 odstotkov, na drugem mestu pa mu sledi Reiffeissnov sklad, ki vlaga v delnice širše Evrope in Azije, vlagateljem pa je prinesel 26,7 odstotkov. Kot kaže, se je Reiffeissen banka dobro zasidrala v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Sledita dva sklada Capital Investa, ki deluje pod okriljem Bank Austria Kreditanstalt. Tudi tu je vlagatelje najbolj obogatil sklad, ki vlaga v vzhodnoevropske delnice, in sicer za 26,4 odstotka, zelo lep donos pa je z 25,6 odstotki prinesel na četrtem mestu tudi sklad, ki vlaga v avstrijske delnice. Ostali skladi v pol leta niso presegli 20 odstotne donosnosti.
Med vzajemnimi skladi, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, je najbolj porasla točka sklada KD DeLux, ki prav tako vlaga v delnice podjetij centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V zadnjih šestih mesecih je točka tega sklada porasla za 15,4 odstotke, s 15,3 odstotki pa mu sledi sklad Delniški, ki ga upravlja Probanka DZU. Zanimivost tega sklada je, da ima kar 25 odstotkov premoženja v delnicah, ki kotirajo na frankfurtski borzi.
Poglejmo še na drugo stran, kateri skladi so vlagateljem prinesli najmanj oz. so njihovo premoženje celo zmanjšali. Največ, pet odstotkov je zdrsnila vrednost sklada slovenskih delnic, ki ga upravljajo NLB Skladi, negativne donose pa je pridelalo še šest vzajemnih skladov, ki vlagajo pretežno v slovenske delnice.
Iz rezultatov izhaja, da je donosnost skladov odvisna tako od kakovosti upravljalca, kot od naložbene politike, ki ga omejuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki, da smejo vlagati le v slovenske delnice, niso mogli doseči visokih donosov v obdobju, ko so cene delnic na ljubljanski borzi v povprečju drsele. Na drugi strani so cene vzhodnoevropskih delnic v povprečju rasle, pa vendar so donosi med skladi, ki vlagajo na tem območju zelo različni.