SBI 20 je konec junija pričakal začetek drugega polčasa pri 4.397 točkah, kar skupaj predstavlja 9,7 odstotka izgube, glede na začetek leta. Še več so lahko izgubili vlagatelji, ki so v slovenske delnice vložili v začetku februarja, ko so te dosegale najvišje vrednosti, saj je SBI 20 polletje končal kar 14,3 odstotka nižje od najvišje vrednosti, ki jo je dosegel 1. februarja. Začetek drugega polletja nam ponuja kanček optimizma. Cene delnic na ljubljanski borzi so v juliju in prvi polovici avgusta v povprečju rasle, SBI20 pa je do 16. avgusta porasel za 3,21 odstotka.
Od začetka julija se je med delnicami iz borzne kotacije najbolj trgovalo z delnico Krke, s katero je bilo za skoraj 2 milijardi tolarjev prometa. S skoraj polovico manjšim prometom ji je sledila delnica Mercatorja. Na tretjem mestu je Petrol s 766 milijoni tolarjev prometa, na četrtem pa Gorenje, s slabimi 500 milijoni tolarjev prometa. V tem obdobju je največ pridobil Mercator 10,78 odstotka, Krka je pridobila dobrih 7 odstotkov vrednosti, Gorenje 2,69 odstotka, Petrol pa se je v omenjenem okrepil komaj za odstotek. Sicer je v obdobju enega meseca najbolj porasla cena delnice Žita, ki je porasla za 13,41 odstotka, kar je najbrž posledica napovedane selitve iz zelo drage lokacije v BTC-ju na cenejšo lokacijo. V Žitu so napovedali tudi združevanje proizvodnje po programih ter selitev dela proizvodnje v države bivše Jugoslavije. Podobno prestrukturiranja čaka tudi podjetje Droga Kolinska, kjer je odpuščanje prvih presežnih delavcev že razburilo javnost, nismo pa mogli opaziti vpliva na cene delnice, saj bo delnica skupnega podjetja na borzo prišla šele v septembru.
V slovenskih vzajemnih skladih so se julija vrednosti naložb v tujih delnicah povišale za 8,2 milijarde tolarjev. Pri skupnih sredstvih v višini 293 milijard tolarjev, kolikor trenutno znašajo sredstva v slovenskih vzajemnih skladih, predstavlja omenjenih osem milijard skoraj 3 odstotke vseh sredstev. Osem milijard je znašal tudi celomesečni promet na ljubljanski borzi. Ker so vlagatelji v juliju vložili le novih 1,2 milijarde tolarjev so vzajemni skladi sredstva za naložbe črpali iz obstoječih denarnih sredstev, depozitov in prodaj slovenskih obveznic in delnic na ljubljanski borzi.
Glede naložbene politike na tujih trgih imajo vzajemni skladi različno naložbeno politiko, ki je včasih razvidna že iz imena, saj gre za specializirani sklad (npr. MP-Azija, Triglav Evropa, Obveznični Sova), včasih pa naložbena oblika ni povsem razvidna iz bolj ali manj poetičnega imena (KD Galileo, Modra kombinacija, Triglav Steber 1), zato se mora vlagatelj bolj podrobno pozanimati o tem, kam vse bodo vložena njegova sredstva. Modra kombinacija v zadnjem času precej svojih sredstev nalaga na trge, za katere njeni upravljalci menijo, da imajo največji potencial za rast. Med te trge spadajo vsi hitro rastoči trgi kot so Kitajska, z več kot milijardo nepotešenih potrošnikov, Brazilija z rudnimi in naftnimi bogastvi in Indija z več sto milijonov poceni angleško govoreče delovne sile. Ali veste na primer, da je kitajski mobilni operater China Mobile, katerega delnice v kotirajo v Hong Kongu, kupiti pa jih je mogoče tudi na ameriških borzah, samo v zadnjem četrtletju pridobil skoraj 20 milijonov novih uporabnikov? Ali veste, da je trenutno na Kitajskem le približno 300 milijonov uporabnikov mobilne telefonije, in da jih bo nekoč vsaj še trikrat več? Delnice podjetij, ki bodo znala pravočasno zadovoljiti in tudi trajno zadovoljevati naraščajoče potrebe, vedno bogatejših prebivalcev prej omenjenih držav, po komunikaciji, potovanjih, življenjskih zavarovanjih, potrošniških kreditih, so zagotovo naložbe, vredne pozornosti. Vzajemni skladi omogočajo vsakomur poceni možnost, da lahko vsaj z delom premoženja sodeluje v naložbah, ki mu sicer ne bi bile dosegljive, ker so zanj prevelik zalogaj ali pa nikoli ne bi izvedel zanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar