Catch the Cash, Forex, TIRN ...

V Sloveniji in tudi v naši dolini lahko v zadnjem času slišimo, da so se ponovno razširile piramidne igre, ki zelo spominjajo na Catch the Cash, v zadnji obliki pa se imenujejo TIRN (Trader International Return Network). Problem piramidnih iger je, da potrebujejo vedno nove člane in da novincev na koncu vedno zmanjka. Organizatorji tovrstnih iger poskušajo pravo naravo iger zabrisati in pogosto trdijo, da gre za realne naložbe, ki mesečno prinašajo celo od 10 % navzgor. V kolikor bi organizatorji imeli poštene namene, se ne bi skrivali v državah, kot so Panama, Belize, Malezija. Morebitni vlagatelji se morajo torej vprašati, kje je njihov denar, kdo naj bi ga upravljal, ali ponudniki izpolnjujejo zakonske pogoje … Vprašajo pa se lahko tudi, ali ni mogoče prelepo, da bi bilo res.

Na pravih delniških trendih se je negativni trend iz oktobra nadaljeval tudi v novembru. Glede na rezultate pred mesecem so tako delniški kot mešanih skladi padli še malce nižje. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 46 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 34 %. Zelo smo lahko razočarani, da je povprečje delniških skladov tudi na petletni ravni pod ničlo, in sicer 11 %. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so še vedno 6 % v plusu. Farmacija ostaja področje, ki je letos izgubilo še najmanj vrednosti, najgloblje pa so padli skladi, ki vlagajo na Balkan in Vzhodno Evropo, kjer ima pomembno utež Rusija, ki občuti posledice padanja cen nafte. Med balkanskimi skladi sta v letošnjem letu še najmanj izgubila Triglav Balkan in Publikum Balkan (-61 %), sledijo jima MP-Balkan (-64 %) ter KD Balkan in Hypo SEE Opp (-68 %). Na zadnjem mestu je tokrat NLBS Balkan (-69 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 59 % (Triglav) in 67 % (KD Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -40 % (Triglav) in -60 % (KD Balkan). Tokrat ne gre prezreti obvezniških skladov, ki so vsaj nominalno ohranjali vrednost v vseh obdobjih. Znotraj letošnjega leta lahko opazimo zelo ugoden vpliv rasti dolarja nasproti evru, ki se kaže v visoki rasti skladov, ki vlagajo v ameriške obveznice. PIA Dollar Bond je glede na začetek leta pridobil kar 30 %. Na drugi strani lahko opazimo padec skladov, ki vlagajo v evrske obveznice.

Glede na porazne poslovne rezultate bank, zavarovalnic, pa tudi vzajemnih skladov, ki izpolnjujejo množico zakonskih zahtev, menim, da bi morali biti še toliko bolj previdni pri ponudbah, kot so TIRN in Financas Forex, ki zakone odkrito kršijo.

Dividendni donosi ameriških delnic presegli donos 10-letnih državnih obveznic

Dividendni donos indeksa S&P 500 je po prvič po 50-tih letih višji od donosa 10-letnih ameriških državnih obveznic.

Iz grafa lahko vidimo, da se je dividendni donos 500 največjih ameriških podjetij v zadnjih šestih deseteletjih gibal med 6 in 2 odstotkoma, pri čemer je bil v zadnjih dvajsetih letih pravilom nižji od 3 odstotkov.

Iz grafa lahko razberemo tudi, da se praviloma obe donosnosti, tako donosnost 10-letnih državnih obveznic, kot dividendni donos delnic giblje v istih smereh. Po mojem mnenju je glavni vzrok za istosmerno gibanje inflacija, ki predstavlja pomemben delež nominalnih donosov in se v času spreminja. Vidimo lahko kako je bila v 70-tih in 80-tih letih še posebno visoka, donos 10-letnih državnih obveznic pa je takrat dosegel celo 15 odstotkov.

Po mojem mnenju bo dividendni donos ameriških delnic z recesijskim padcem dobičkov ponovno padel, če ne bodo seveda vrednosti delnic tudi v prihodnjih obdobju padali bolj kot padajo dobički, in ti bodo zagotovo še padli. Mnoga podjetja, bodo zaradi padca dobičkov verjetno morala zmanjšati dividende.

2008-11-06-Vzajemni skladi-Črni oktober

Kljub temu, da se pretekli mesec opisuje kot črni oktober, so povprečja prav vseh vrst skladov v zadnjem mesecu padla le za nekaj odstotkov. Podatek, ki kaže na velikost padcev v zadnjem času, je razviden predvsem iz negativnega povprečnega donosa delniških skladov na ravni petih let. Tri odstotke se ne sliši veliko, pa vendar za vsakogar, ki je pet let varčeval ali za starost ali za nakup, izgradnjo ali prenovo doma, preveč.

Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 43 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 25 %. Tokrat lahko opazimo, da je povprečje skladov tudi na petletni ravni 3 % pod ničlo. Kar se že zelo dolgo ni zgodilo. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še vedno 15 % v plusu. Med delniškimi skladi so letos med prvimi petimi skladi z najmanjšimi izgubami le skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v mala podjetja hitro rastočih trgov, še posebej velike izgube pa imajo skladi, ki vlagajo v Vzhodno Evropo, kjer največjo utež predstavlja Rusija ter balkanski skladi. Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubila Triglav Balkan in Publikum Balkan (-548), sledijo jima MP-Balkan (-58 %), NLBS Balkan in Hypo SEE Opp (-59 %), na zadnjem mestu pa je še vedno KD Balkan (-63 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 55 % (Triglav) in 65% (KD Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -27 % (Triglav) in -54 % (KD Balkan).

Pet let je obdobje, v katerem vlagatelji upravičeno pričakujejo, da bodo prišli na zeleno vejo. Če bi varčevali na banki, bi ohranili realno vrednost denarja, si najbrž očitajo in pri tem pozabljajo, da jih tveganja čakajo tudi v tako imenovanem realnem gospodarstvu. Tudi, če bi vlagali zgolj v lastno podjetje, bi lahko slednje propadlo. Že zgrajenim hišam lahko viharni veter, kot je preteklo poletje pustošil med Kamnikom in Gornjim Gradom, odnese strehe. Hudourniki in reke kot v Železnikih in v naši celotni dolini preplavijo naselja in odnesejo celotno premoženje. Kdor misli, da je na hribčku varen, ga v zasedi čakajo plazovi. Toča kot v okolici Ptuja preluknja sveže zamenjane strehe in uniči, kar je vrednega pod njo. Toda ni vse tako črno. Delta Nila je bila rodovitna ravno zaradi poplav in najvišje donose omogočajo ravno najgloblji padci.

Vzajemni skladi-September-Se bo svet ustavil

V zadnjem mesecu se je stanje na finančnih trgih izjemno poslabšalo. Panične razprodaje so zbile cene delnic in drugih vrst premoženja po vsem svetu. Trenutno je nemški DAX že kakšnih 45 % od vrha, ameriški S&P 500 pa 43 % od vrha. Podoben padec je doživela tudi cena nafte. Še pred dvema mesecema smo opazovali, kako cena nafte podira vse rekorde in kako se bliža 150 dolarjem za sodček. Danes lahko opazujemo, kako se njena cena že bliža 75 dolarjem. Zadnja finančna kriza, ki je ZDA zajela poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajala do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Če bi se tokratni padci zgledovali po zadnji krizi, potem bi lahko rekli, da so cene ameriških delnic že blizu dna, medtem ko bi lahko cene evropskih delnic še upadle. Toda borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. In tokrat je pesimizma resnično precej.

Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 42 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 21 %. Le na petletni ravni so vlagatelji še nad vodo s 4 %. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še 23 % v plusu. Gledano skozi padce delniških in mešanih skladov so celo obvezniški skladi solidna naložba.

Med delniškimi skladi imajo letos še najmanjše izgube skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, katerim se ljudje tudi ob recesijah ne odrečejo, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v države, bogate s surovinami in nafto, kot so Rusija in Brazilija. Med bolniki ostaja tudi Balkan. Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-48 %), sledijo mu Triglav Balkan (-50 %), NLBS Balkan (-54 %), Hypo SEE Opp (-55 %), MP-Balkan (-56 %), na zadnjem mestu je trenutno KD Balkan (-58 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 53 % (Triglav) in 64% (MP), kar je tudi najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -14 % (Triglav) in -44 % (MP).

Vzajemni skladi-Mesečno poročilo-2009-avgust-Pomanjkanje denarja na vseh koncih

V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 20 % vrednosti. Povprečnih donos vseh delniških skladov v zadnjih treh letih znaša le še 5 %, na ravni petih let pa so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 37 %. Mešani skladi se tokrat kažejo boljši od delniških, in sicer v vseh opazovanih obdobjih. Tako med delniškimi skladi kot med mešanimi skladi je v letošnjem letu pozitiven le po en sklad. Letos najbolje kaže delniškim skladom, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, največja letošnja poraženca ostajata Indija in Balkan. V preteklem mesecu so največ pridobili skladi, ki vlagajo v dolarske naložbe, in sicer skladi, ki vlagajo v ameriške delnice (10 %), ameriške obveznice (9 %) in v denar (8 %). Največ so v preteklem mesecu izgubili skladi, ki vlagajo v zlato (-10 %).

Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-30 %), ki mu sledijo Triglav Balkan (-32 %), NLBS Balkan (-36 %), MP-Balkan (-39 %), na zadnjem mestu pa sta še vedno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-40 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih 12 mesecih med -33 % (Triglav) in -51 % (MP-Balkan), kar ostaja najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +20 % (Publikum) in -15 % (KD).

In kako naprej? Cenejša nafta bi zagotovo pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Evropski centralni banki bi omogočila znižanje obrestne mere, ki še vedno znaša 4,25 % letno, medtem ko so jo v ZDA nižali že v preteklem letu in znaša le 2 %. Pomanjkanje denarja niža vrednosti vseh vrst premoženja, v zadnjem mesecu tudi zlata. Mnogi, ki so se v letih poceni denarja zainvestirali in na podlagi posojil vlagali v nepremičnine in delnice ne morejo več odplačevati posojil, svoje naložbe pa v paniki prodajajo po vedno nižjih cenah. Padanje tečajev lahko pričakujemo do odprodaje takšnih špekulatvinih naložb, in sicer kljub temu, da so delnice (razen slovenskih) sorazmerno poceni. Sam verjamem, da se bodo nakupi na razprodajah v nekaj letih izkazali za donosne.

Ameriške delnice lahko padejo še nižje

Včeraj in danes smo priča močnim padcem cen delnic tako v ZDA kot drugod po svetu. Toda, kot je razbrati iz grafa indeksa S&P 500 je možno, da vsega slabega še nismo videlo. Promet še ne nakazuje na panične razprodaje, pravzaprav je promet podpovprečen. Vidimo lahko, kako strmo je padla vrednost indeksa v zadnjem tednu, a pri tem še ni dosegla novega dna. Sam se bolj nagibam k temu, da v prihodnjih tednih dosegel novo dno. Dejstno, da stohastična kazalnika SlowSTO in RSI še nista v območju preprodanosti, bi lahko govorilo v prid nadaljnjim padcem. Prav tako dejstvo, da VIX (spodaj na grafu) ki kaže vračunano volatilnost še ni dosegel vrhov, kot jih je v preteklih lokalnih dneh.

Volatilnost v ponovni rasti

Volatilnost ponovo raste, kar ne obeta nič dobrega za delniške trge.

Zlato preizkuša podporo pri 800 dolarjih

V preteklih tednih je cena zlata močno upadla in preizkuša podporo pri 800 dolarjih. Nekajkrat je zlato že pokukalo pod 800 dolarjev. Glede na to, da je cena nafte močno padla, je mogoče, da bo zlato kot varovalo pred inflacijo manj privlačno in bi se lahko spustilo proti 700 dolarjem in 3-letnemu povprečju. Stohastična kazalnika v zgornjem delu grafa kažeta mešano sliko. Full STO kaže, da je zlato že v območju preprodanosti, RSI, pa da lahko bi lahko zlato še nekaj časa padalo. Po moje je posebej zanimiv pogled na vrednosti kazalnika RSI, ki v zadnjih treh letih še ni bil tako nizko.

Spodnji del grafa prikazuje gibanje razmerja med ceno zlata v dolarjih ter vrednostjo dolarja nasproti košarice drugih valut. Iz grafa lahko razberemo, da je bilo zlato v zadnjih treh letih v močnem rastočem trendu in sicer tako nasproti zlatu, kot nasproti drugim valutam. Toda v zadnjih poletnih mesecih je ta trend na močni preizkušnji.

Kako nizko lahko pade nafta?

V pretekli objavi sem se spraseval, ali se bo nafta obdržala nad mejo 110 dolarjev ali pa bo klecnila dalje proti bolj dolgoročnim povprečjem. Kot kaže meja 110 dolarjev ni zdržala in nafta lahko drsi dalje. Naslednji mejnik je zagotovo 100 dolarjev, močnejša podpora pa bi se najbrž pokazala pri 85 dolarjih. No, seveda lahko takšno padanje nafte traja kar nekaj časa. Zadnja resna korekcija je pri nafti trajala pol leta, od poletja 2006, do začetka leta 2007, ko se je nafta dotaknila 50 dolarjev.

V spodnjem delu grafa lahko vidimo, kako močno je naložba v nafto izgubljala v primerjavi z naložbo v delnice ameriških podjetij, zbranih v indeksu S&P 500.

Pogled na stohastične kazalnike v zgornjem delu grafa, kaže, da je dno nafte v letu 2007, sovpadalo z dnom kazalnika RSI ter drugim prebojem iz območja preprodanosti pri kazalniku Full STO. Če stavimo, da so bo v prihodnjih mesecih zgodba ponovila, lahko z nakupom nafte še počakamo. V letu 2006 se je nafta po padcu iz 80 dolarjev na 60 dolarjev dlje časa zadrževala nad mejo 60 dolarjev. Kar od septembra do novembra držala na nivoju 60 dolarjev, potem se je v novebru zavihtela do 65 dolarjev in nato v decembru zgrmela do dna pri 51 dolarjih.

Če bi iz korekcije v letu 2006 sklepali na letošnje leto bi to lahko pomenilo zadrževanje med 100 in 110 dolarji, s kakšnim skokom navzgor in nato zdrs proti 85 dolarjem ali mogoče še kaj nižje. Glejmo in se čudimo:)

Mesečno poročilo-2008-julij-Razgreti prodajalci nafte

V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 19 % vrednosti. Povprečnih donos vseh delniških skladov v zadnjih treh letih pa je samo še 6 %. Na ravni petih let so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 51 %. Mešani skladi se tokrat kažejo boljši od delniških, in sicer v vseh opazovanih obdobjih. Pocenitev nafte in drugih surovin je surovinske in energetske sklade izrinila iz prvih mest, na vrh pa so izplavali delniški skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, katerim se ljudje tudi ob recesijah ne odrečemo. Indija, poraženka letošnjega leta, je v preteklem mesecu zmanjšala izgubo za 10 odstotnih točk, v njeni družbi pa še vedno vztrajata Kitajska in Balkan. Sicer so bili letošnji poraženci razen Balkana v zadnjem mesecu precej poskočni: MP-Turčija.si (+ 20 %), MP-Indija.si ter SGAM India (+ 19 %). Na drugi strani so poraženci zadnjega meseca zlati skladi, ki so izgubili tudi do 22 %. Med mešanimi skladi je letos le en pozitiven, med poraženci pa ostajajo stari slovenski mešani skladi.

Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-28 %), ki mu sledijo Triglav Balkan (-29 %), NLBS Balkan (-33 %), MP-Balkan (-34 %), na zadnjem mestu pa sta trenutno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-37 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih 12 mesecih med -30 % (Triglav) in -47 % (MP-Balkan), kar je tudi najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +28 % (Publikum) in -7 % (KD).
In kako naprej? Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli od poletja 2006 do začetka leta 2007, ko je od 80 dolarjev padla na 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 %. Takrat se je nafta zadnjič dotaknila 200-tedenskega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. V prihodnjih tednih bomo videli ali bo nafta klecnila še nižje, kar bi blagodejno vplivala na tečaje delnic. Verjetno bi največjo korist zaznali tam, kjer je draga nafta povzročila največ škode.

Se bo nafta obdržala nad 110$ ali bo klecnila proti 200-tedenskemu povprečju?

Na grafu lahko opazujemo, kako je pregreta nafta zdrsnila iz višav na 40-tedensko povprečje pri 111 dolarjih. V prihodnjih tednih bomo videli ali se bo nafta obdržala v divjem rastočem trendu od začetka leta 2007 ali pa bo klecnila proti bolj dolgoročnemu 200-tedenskemu povprečju pri 75 dolarjih. Vsekakor bi po mojem mnenju cenejša nafta blagodejno vplivala na delniške tečaje po celem svetu. Verjetno bi največjo korist zaznali tam, kjer je draga nafta povzročila največ škode. Na spodnjem delu grafa lahko opazujemo, kako je pogosto gibanje indeksa S&P 500 inverzno povezano z gibanjem cen nafte.

Ko gre velika banka po gobe

Zlato se je napotilo proti novim vrhovom

V zadnjem tednu je zlato pridobilo kar nekaj vrednosti. Danes je kljub 4 odstotnem padcu cene nafte pridobilo 0,5 odstotka. Težave ameriških hipotekatnih bank kot jih opisujejo prispevki na bloombergu bodo najbrž omehčale ameriški FED glede nakazovanja morebitnih višanj obrestnih mer.

Stave na nadaljnje padce so že pomembno večje od povprečja

Razmerje med stavami na nadaljnje padce, ki jih kaže kazalnik CPC so že pomembno večje od dolgoročnih povprečij, toda lahko bi še narasle.

Volatilnost še ima nekaj prostora za rast

VIX, ki kaže pričakovano volatilnost indeksa S&P 500 je v zadnjih dveh mesecih pridobil precej vrednosti in za kratko že prebil vrednost 30. Toda, vidimo lahko tudi, da je se je v zadnjem letu že trikrat močno približal vrednosti 40, kar bi lahko pomenilo, da ima še nekaj prostora za rast, ki bi na drugi strani najbrž predstavljal padec indeksa S&P 500. Več o indekau VIX najdete tule.

S&P 500 - Je visok promet v zadnjem tednu že znak kapitulacije?

V preteklem tednu je promet z delnicami, ki sestavljajo indeks S&P 500 močno porasel. Na spodnjem delu grafa lahko vidimo, da je promet v zadnjih treh letih v povprečju narašča, da pa so izbruhi prometa povezani, še posebej v zadnjem času, povezani s pomembni spremembami smeri. Od konca maja je S&P 500 izgubil že 16 % vrednosti, kar je precejšen padec v samo dveh mesecih. Verjetno bi bil čas za kakšen preobrat.

Mesečno poročilo-2008-junij-Naftno polletje

Prvo polovico leta je zaznamovala močna podražitev nafte in na drugi strani močni padci tečaja večine vrednostnih papirjev. Nafta še vedno nadaljuje pot navzgor in se že bliža ceni 150 dolarjev. V letu 2007 so razvijajoči trgi po porabi nafte dohiteli razvite trge in tudi vnaprej lahko pričakujemo, da bo poraba nafte v manj razvitem delu sveta rasla hitreje kot v razvitem delu sveta, saj so tehnologije, ki jih uporabljajo, bolj potratne. Pomembna težava so tudi državno določene in subvencionirane cene v precejšnjem delu sveta. Potrošniki na Kitajskem, Indiji, Venezueli, Indoneziji se namreč sploh ne zavedajo, da se je nafta v svetu podražila, zato pri porabi še niso pričeli varčevati, nič čudnega torej, da tudi zlato proti nafti izgublja na vrednosti.

Med delniškimi skladi po donosih v letošnjem letu še vedno prevladujejo surovinski in energetski skladi, poraženci Indija, Turčija, Kitajska in Balkan pa so padce še poglobili. V povprečju so vrednosti delniških skladov nižje kar za 20 odstotkov. Vrednosti mešanih skladov so po prvi polovici leta v povprečju nižje za 13 odstotkov, med njimi pa ni nobenega pozitivnega. V povprečju so delniški skladi v letu izgubili 21 %, v zadnjih treh letih so vlagatelji v zadnjih treh letih zaslužili 11 % in v zadnjih petih letih še vedno solidnih 60 %. Mešani skladi so v prvi polovici leta ravno na takšnih ravneh kot pred letom, na ravni treh let pa so prinesli več kot delniški skladi, in sicer solidnih 20 %. Na ravni petih let so mešani skladi skoraj izenačeni z delniškimi, pri čemer je potrebno opozoriti, da je med mešanimi skladi pomemben delež starih slovenskih vzajemnih skladov, ki niso ravno tipični mešani skladi, saj imajo v portfelju še vedno pomemben delež delnic slovenskih podjetij, ki jih zaradi nedokončanega umika države iz gospodarstva še niso uspeli prodati. Donosi obvezniških skladov v nobenem od opazovanih obdobij niso dohitevali inflacije.

In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutni padci glavnih indeksov niso dosegli niti polovice takratnih, zato je razlogov za skrb precej. Toda tudi pot navzdol ni ravna, zato panična prodaja ni edina rešitev.

Imajo prodajalci še nekaj streliva?

Razmerje med stavami na padec in stavami rast ali drugače gledano tudi razmerje med potrebami po varovanju pred padci in stavami na rastjo je v zadnjem tednu preseglo naraščajoče 40-tedensko in 200-tedensko povprečje. Toda kljub temu lahko na grafu vidimo, da so se obrati indeksa S&P 500 dogajali šele, ko je delež pesimistov pomembno presegel delež optimistov (1,5 do celo 1,7). Kljub zadnjim padcem bi se lahko torej pokazalo, da imajo prodajalci na zalogi še nekaj streliva

Tečaji bodo še razgibani

Index VIX je v preteklem tednu pošteno preskočil 40-tedensko povprečje pri 23, in se povzpel do 25,36. Na gibanje VIX sem opozarjal odkar se je odbil od lokalnega minimuma pri 15,50. Kot lahko vidimo na grafu ima volatilnost še kar nekaj prostora za rast, saj je v zadnjem letu že trikrat dosegel vrednost 37.

 

Iz gibanja VIX lahko tudi opazimo, da bo od prvega izbruha volatilnosti kmalu minilo eno leto. Lansko leto je volatilnost močno rasla v obdobju od aprila do konca avgusta, se bo letos zgodba ponovila?

Zlato na tedenski ravni sumljivo poceni nasproti nafti

Na tedenskem grafu cene zlata lahko vidimo, da se cena zlata še vedno giblje okoli nekakšnega odpora pri 930 dolarjih. Oba stohastična kazalnika kažeta, da bi lahko v prihodnosti poraslo še kaj više. Tudi, če ga primerjamo z nafto, kar prikazuje spodnji del grafa vidimo, da zlato v zadnjih treh letih še ni bilo tako poceni v primerjavi z nafto. V zadnjih dveh letih je izgubil že skoraj polovico vrednosti nasproti nafti. Po moje bi bil čas za kakšno korekcijo cene zlata nasproti nafti.

 

Gledano čez palec bi lahko še vedno govorili, da se nafta proti zlatu draži, tudi če bi zlato poraslo za kakšnih 30 odstotkov ali pa če se nafta pocenila za 25 odstotkov. Seveda je mogoča tudi kombinacija padca cene nafte ob hkratni podražitvi zlata. Da bi se nafta kaj bolj resno pocenila, bi morali najbrž opaziti pomembno znižanje povpraševanja po nafti oz. bi se morale zaloge nafte pomembno povečati, na kar pa si v vročem poletju ne bi upal staviti. Še posebej, ker velik del potrošnikov nafte ne kupuje po tržnih cena, pač pa po subvencioniranih cenah (Kitajska, Indija, Indonezija, Venezuela, ...). Tudi če je nafta dražja, se potrošnja v vedno pomembnejšem delu sveta torej ne zmanjšuje. Do korekcije cenovnega razmerja med zlatom in nafto bi lahko prišlo tudi v primeru podražitve zlata, do slednjega bi zelo verjetno prišlo, če bi investitorji zaznali šibkost pri protinflacijski naravnanosti centralnih bank. Ameriški FED ima pri sedanji 2 odstotni ključni obrestni meri še 2 odstotka prostora. Za popravek cene zlata proti nafti bi bilo po moje dovolj že, da ne bi več omenjal morebitnega jesenskega povišanja obrestnih mer.

DOW JONES dosegel in presegel pričakovani padec

Dow Jones se je v preteklem tednu spustil do 11.350 točk in s tem je prebil morebitno podporo pri 11.600 točkah, ki je bila hkrati tudi še vedno naraščajoče 200-tedensko povprečje za dobra 2 odstotka. Če sem še preteklo sredo komentiral, da promet še ni ravno nadpovprečen in še ne kaže na kapitulacijo, lahko ta teden opozorim, da je promet že pomembno presegel povprečnega. Zadnjič je bilo toliko prometa v marcu, ko je Dow dosegel lokalno dno pri 11.750 in se potem aprila in maja odbil nazaj 10 odstotkov navzgor. Tudi oba stohastična kazalnika na grafu tako RSI kot SlowSTO sta se spustila na ravni, ki so se v zadnjih treh letih pogosto izkazale za lokalno dno, kar pa ne pomeni, da ne moreta še nižje. Če bi v prihodnjih tednih Dow nadaljeval pot navzdol bi lahko naslednjo podporo našel pri 10.700 točkah, kar je dobrih 5 odstotkov pod trenutnimi vrednostmi. Verjetno je smiselno omeniti, da je z zadnijm tedenskim padcem Dow že 20 % nižje od vrha pri 14.022 točkah.

 

V spodnjem delu grafa vidimo, kako je DOW JONES v preteklih treh letih v povprečju pridobival v primerjavi z S&P 500, česar pa ne moremo trditi za obdobje zadnjega leta. Glede na trend zadnjih treh let, bi se lahko trenutne ravni količnika med ameriškima blue chip indeksom in širšim indeksom S&P 500 izkazale za lokalno dno.

Zlato nabira moči za nov skok?

Zlato se na triletnem grafu vzpenja po 40-tedenskem povprečju. Si mogoče nabira moči za nove rekorde. Negativna presenečanja, pri poslovnih rezultatih podjetij v prvi polovici leta, splošni gospodarski rasti ali brezposelnosti bi verjetno omajala trdnost centralnih bank v boju proti inflaciji. Po mojem mnenju bi vsako izkazovanje šibkosti centralnih bank in omahovanje pri dvigovanju obrestnih mer povzročilo ponoven skok cen zlata.

 

V spodnjem delu grafa lahko opazujemo gibanje količnika med ceno zlata in vrednostjo indeksa svetovnih delnic. Vidimo, da je v povprečju zlato pridobivalo v zadnjih treh letih, ko so se obrestne mere v ZDA zniževale, s preneganjem zniževanja pa so delnice ponovno pridobile nekaj vrednosti proti zlatu. Skok količnika od 3,25 na 3,75 bi pomenil 15 odstotni donos stave na zlato proti delnicam. Po koliko bo torej zlato čez 2-3 mesece?

Drafa nafta je zelo prizadela tečaje letalskih družb

Indeks letalskih družb XAL je od vrha pri 67 točkah v začetku leta 2007, do današnjih vrednosti pod 20, izgubil 70 % vrednosti. Zgolj povratek proti 40-tedenskemu povprečju, do česar bi lahko prišlo, če bi se tja napotila tudi cena nafte, bi predstavljal skoraj 100 donos.

 

Razmerje med cenami delnic letalskih družb in ceno nafte je samo v letošnjem letu padlo od 0,4 na 0,2. Porast na ravni iz začetka leta, bi torej predstavljal 100 donos. Tečaji letalskih družb so očitno nadpovprečno odvisni od gibanja cene nafte. Medtem ko bi z kratko prodajo nafte pri 140 dolarjih in potem zapiranjem posla pri 40-tedenskem povprečju pri 100$ zaslužili 40 odstotkov, bi na drugi strani z nakupom indeksa letalskih delnic, in njegovi rasti do 40-tedenskega povprečja zaslužili 60 odstotkov. Seveda, bi morala cena nafte pasti:)

Dow Jones že skozi dve tretjini popravka

Dow Jones je že na približno dveh tretjinah popravka. Od lokalnega vrha pri 13.000 točkah, ki ga je dosegel približno pri 40-tedenskem povprečju, se je spustil do 12.100 točk, dobrih 7 %. Do podpore, kjer se je že nekajkrat odbil ima še kakšne 3 %. Bomo videli ali bo tudi tokrat prišel do teh vrednosti in ali bo podpora zdržala. Promet še ni nadpovprečen, zato po moje popravka še ni konec, tudi stohastični kazalnik SlowSTO kaže, da je še nekaj prostora navzdol.

 

Spodnji del kaže, kako je Dow Jones, v zadnjih treh letih v splošnem pridobival, glede na S&P 500.

Če bo NASDAQ takole nadaljeval

Če bo NASDAQ takole nadaljeval, ima do lokalnega dan še kakih 10 odstotkov. Če bo dosegel preteklo dno pri 2155 bi to pomenilo 12 odstotkov, če bo našel oporo pri 200-tedenskem povprečju pa ima še 5,5 odstotka prostora. Glede na to, da je vsaka svečka na grafu en teden, so tudi vsa povprečja tedenska ter časovni horizont v tednih. V nekaj tednih lahko torej pričakujemo objave poslovnih rezultatov v prvi polovici leta, in negativna presenečanja bi hitro popeljala cene delnica nekaj odstotkov niže. Vsaj zaenkrat promet na Nasdaqu še ni nadpovprečen, kar pomeni, da do prave razprodaje še ni prišlo, oba stohastična kazalnika RSI in SlowSTO pa kažeta v njen prid.

DOW JONES na poti navzdol tako nominalno kot v zlatu

Tudi ameriški indeks DJIA se je odbil od 40-tedenskega povprečja pri 13.100 točkah in se napotil navzdol proti bolj dolgoročnim povprečjem 200-tedensko povprečje (11.600), do kamor bi brez težav prišel je približno 4 % pod trenutnimi vrednostmi, in je hkrati tudi pri podpornih točkah, ki jih je letos že trikrat ali štirikrat preizkušal, in sicer v januarju in kasneje še v februarju. Bomo videli, če se bo indeks res našel podporo pri 4 % nižjih vrednostih. Slednje bi po mojem mnenju moralo biti podprto s skokom prometa, ki je trenutno še podpovprečen in še ne kaže kapitulacije.

 

Na spodnjem delu grafa lahko opazujemo, kako je DJIA v zadnjih treh letih konsistentno izgubljal vrednost proti zlatu, in se trenutno nahaja na približno polovici vrednosti zlata kot pred tremi leti. Nadalnje poti navzdol ne moremo izključiti, še posebej, če bi Fed ponovno pokazal namesto zaskrbljenosti za inflacijo pokazal zaskrbljenost za gospodarko rast. Slednje bi se lahko zgodilo ob nadalnjem naraščanju nezaposlednosti v ZDA.

Bo VIX nadaljeval nalet?

Na tedenskem grafu indeksa VIX lahko opazujemo, kako se je VIX odbil od dolgoročnega povprečja pri 16, se napotil proti 40-tedenskemu povprečju (23) in ga prečkal. V prihodnjih tednih se ne bi se čudil nadaljnjemu naraščanju vrednosti proti 30. Ob kakšnih okostnjakih v omarah večjih bank in nadaljnjem naraščanju brezposelnosti bi lahko šel tudi proti novim rekordom pri 40. Naraščanje VIX-a bi na drugi strani seveda pomenilo padanje indeksa S&P 500. VIX odraža negotovost med investitorji, ki se želijo zavarovati pred nihanjem indeksa S&P 500, in sicer tako, da so pripravljeni plačati več za opcije, s katerimi se zavarujejo.

 

Indeks VIX odraža "implied volatility" pri opcijah na indeks S&P 500, gre torej za volatilnost, ki jo vključuje vsaka od opcij v košarici opcij na indeks S&P 500. Večja kot je pričakovana volatilnost indeksa, večje so vrednosti opcij. Koodrobnejšo definicijo VIX-a lahko vidite tule.

Mesečno poročilo-2008-maj: Nafta se sveti bolj kot zlato

V zadnjem tednu smo lahko opazovali silovito rast cene nafte, ki se je že močno približala ceni 140 dolarjev za sodček in bo zagotovo vplivala na razpoloženje potrošnikov po celem svetu. V več evropskih državah že stavkajo tovornjakarji, taksisti in ribiči. Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli v obdobju, od poletja 2006, ko je dosegla skoraj 80 dolarjev, do januarja 2007, ko se je dotaknila 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 %. Takrat se je nafta tudi zadnjič dotaknila 200-tedenskega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. Zanimivo je tudi, da je nafta samo od februarja pridobila 50 % nasproti zlatu.

Ob takšnih podražitvah nafte ni nič čudnega, če v prvih petih mesecih med delniškimi skladi, kot najbolj donosni, prevladujejo surovinski in energetski skladi, med katere se je kot regijski sklad vrinila s surovinami bogata Latinska Amerika. Med poraženci letošnjega leta so še vedno Indija, Turčija in Balkan, pri čemer so v Indijo usmerjeni skladi samo v preteklem mesecu izgubili skoraj 20 % vrednosti. Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci ostajajo stari slovenski mešani skladi. Med letošnjimi poraženci, balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-22 %), sledijo mu Triglav Balkan (-23 %), NLBS Balkan (-25 %), MP-Balkan (-26 %), Hypo SEE Opp (-28 %), na zadnjem mestu pa je trenutno KD Balkan (-29 %). Če na balkanske sklade pogledamo na letni ravni, vidimo, da njihove izgube znašajo med -20% (Triglav) in -38 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma pa znašajo balkanski donosi med +53 % (Publikum) in +12 % (KD), kar po vseh padcih, niti ni tako slabo.

In kako naprej? Dolgoročnim varčevalcem odgovor ponujajo dolgoročni donosi skladov. Čeprav so v povprečju delniški skladi v zadnjem letu izgubili 13 %, so vlagatelji v zadnjih treh letih še vedno zaslužili 27 % in v zadnjih petih letih 83 %. Tudi povprečni donosi mešanih skladov v preteklih letih so po vseh padcih še vedno solidni, medtem ko donosi obvezniških skladov v zadnjih letih niso dohajali inflacije.

Zlato se vzpenja ob 40-tedenskem povprečju

Zlato, ki je trenutno pri 900 dolarjih, in je približno 10 % po najvišjimi vrednostmi se že tri leta uspešno vzpenja ob 40-tedenskem povprečju. Najbolj je bilo od "letnega povprečja" v maju 2006, ko je bilo vredno 730 dolarjev, povprečje pa je bilo cca 530 dolarjev (38% nad povprečjem). Trenutno povprečje znaša 860 dolarjev in je le cca. 5% pod tržno vrednostjo. Stohastični kazalniki kažejo mešano sliko. Slow STO se je ravno prebil iz območja preprodanosti, in nakazuje možnost ponovne rasti, RSI pa je na sredinskih vrednostih, kar niti ni tako slabo, glede na gibanje RSI-ja v zadnjih treh letih.

 

Zanimiv se mi zdi količnik med ceno zlata in vrednostjo eura (v obliki košarice valut). Slednji je sicer v zadnjih treh rasel v korist zlata, vendar niti približno ne tako močno kot v primerjavi z vrednostjo dolarja. Najbolj je zlato proti euru pridobivalo od poletja 2007, letošnjo pomlad pa je doživelo korekcijo. Nadaljnji razvoj cene zlata bo najbrž precej odvisen od odločitev o obrestnih merah centralnih bank. V kolikor bi investitorji zaznali šibkost pri centralnih bankah, ki bi ponovno dale prednost gospodarski rasti, in manj inflaciji, bi najbrž ponovno zaznali pomembnejšo rast vrednosti zlata. Ne bi se čudil, če bi zlato v prihodnjih dveh mesecih ponovno preseglo 1000 dolarjev.

Nafta še vedno v naletu, tudi proti zlatu

Vrednost nafte je še vedno v silovitem naletu in dosega nove rekorde. Pri tako jasnem rastočem trendu nam stohastični kazalnike ne povedo kaj dosti, saj so večino časa v območju prekupljenosti. Pri trenutni vrednosti 138 dolarjev je nafta že 100 % nad 200-tedenskim povprečjem in 40 % nad 40-tedenskim povprečjem. Ker že pri sedanjih cenah po Evropi stavkajo tovornjakarji, ribiči itd., in ker pričakujem, da bo tako draga nafta močno skisala obraze potrošnikov, si ne bi upal staviti na nadaljnjo rast, tveganje na vsaj kratkoročno ohladitev se mi zdi preveliko. Seveda, pa se lahko zgodi tudi nadaljnja rast. Sicer smo zadnjo resno korekcijo pri nafti doživeli od poletja 2006, ko je dosegla skoraj 80 dolarjev, do januarja 2007, ko se je dotaknila 50 dolarjev, v pol leta torej - 40 %. Takrat se je nafta tudi zadnjič dotaknila 200-tedenskega povprečja.  

 

Zanimivo je tudi gibanje količnika med ceno nafte in ceno zlata. Nafta je izgubljala proti zlatu v obdobju od polovice leta 2005, do začetka leta 2007, leto in pol torej. Sedaj že skoraj leto in pol pridobiva, še posebej izrazita je ta rast od začetka februarja letošnjega leta. Kot vidimo, je vrednost količnika od začetka februarja porasla od 0,10 do 0,15, za 50 % torej. Vprašanje, če lahko s takšnim tempom pridobiva še naprej.

Tudi DAX se odbil navzdol

Tudi DAX se je odbil že malo nad 7200 točkami in ni niti dosegel 40-tedenskega povprečja pri 7300, slednje bi lahko nakazovalo, da se je ponovno napotil proti npr. 200-tedenskemu povprečju pri 6200 oz. testiranji podpore pri zadnjem lokalnem dnu. Tudi pri DAX-u lahko opazujemo, da stohastična kazalnika Slow STO in RSI obnjena navzdol, pri tem je se je Slow STO ravno prebil iz območja prekupljenosti proti sredini in morebitnemu zanihanju v drugo skrajnost.

 

V primerjavi z ameriškimi delnicami lahko vidimo, da nemške bolje kljubujejo zlatu. Od sredine leta 2006 do sredine leta 2007 so celo pridobivale na vrednosti, potem pa je vrednost do začetka marca močno upadala, in kljub pridobivanju v marcu in aprilu, bi lahko vrh konec aprila jemali za potrditev trenda upadanja vrednosti DAX-a proti zlatu.

S&P 500 izgublja vrednost proti zlatu

Na tedenskem grafu indeksa S&P lahko opazimo, kako se je S&P 500, potem ko je dosegel lokalni vrh pri 1440 odbil od 40-tedenskega povprečja. Odboj od letnega povprečja in nižji vrh od prejšnjega, bi lahko razumeli kot potrditev padajočega trenda. Pot navzdol v prihodnjem mesecu bi lahko nakazoval tudi navzdol obrnjeni kazalnik Slow STO, ki se je iz območja prekupljenosti (vrednosti nad 80) obrnil navzdol proti sredini in morebitnemu zanihanju v drugo skrajnost. Zanimiv je tudi spodnji del grafa, ki kaže količnik med vrednostmi indeksa S&P 500 ter ceno zlata. Kot lahko vidimo, je zlato v zadnjih treh letih pridobivalo nasproti naložbam v 500 največjih ameriških podjetij. Od marca do konca maja je sicer S&P pridobil nekaj vrednosti proti zlatu, vendar se je količnik ponovno obrnil navzdol in se morebiti napotil proti novim rekordnim vrednostim.

Razmerje med stavami na upad in na rast je ponovno podpovprečno

Razmerje med stavami na upad in na rast je ponovno podpovprečno. Kazalniki Put/Call se  približuje vrednosti 0,8, medtem ko sta 40-dnevno in 200-dnevno povprečje okoli ena. Iz grafa lahko vidimo tudi, da je v preteklem mesecu tudi 40-dnevno povprečje kazalnika upadalo, kar kaže na naraščanje optimizma v tem obdobju. Najbrž ima optimizem še nekaj prostora, še posebej, če bi se cena nafte ohladila.

Volatilnost se je v preteklem tednu odbila od 200-tedenskega povprečja (16) in se napotila proti 50-tedenskemu (23).

S&P 500 se je lepo odbil navzdol

Na grafu lahko vidimo, kako se je S&P 500 odbil od 50-tedenskega povprečja (1430) proti 200-tedenskemu (1310). Če se bo nafta še dolgo držala pri tako visokih nivojih ne bi bilo nič nenavadnega, če bi indeksi na v prihodnjih tednih nadaljevali pot navzdol.

Warren Buffettovi odgovori na vprašanja evropskih MBA-študentov

Na turneji po Evropi je Buffet odgovarjal tudi na vprašanja izbranih 7-ih MBA študentov iz celotne Evrope. Celotno novinarsko konferenco, si lahko ogledate tule, povzetek pa sem pripravil spodaj.

1. Buffett naj bi večkrat izjavil, da pri vodstvih podjetij, ki jih kupuje išče inteligenco, energijo in integriteto. Študenta zanima, kako jo najde. Buffet pravi, da preprosto, ker je to razvidno iz večdesetletnih rezultatov podjetij, ki razkrivajo tudi, kako so se obnašali v težkih časih, kako so obravnavali odjemalce in zaposlene. Vodstev torej ne išče v razredu 100 MBA-jevce, za katere sicer verjame, da so bistri in polni energije.

2. Kaj počne v prostem času? Pravi, da ima precej prostega časa, ker v Berkshire Hathawayu vse delo opravijo menedžerji sami, on le sedi v pisarni in bere ter občasno dvigne telefon (:)). Pravi, da najbrž preživi več časa ob računalniku kot Bill Gates. Vsaj 12 ur na teden igra bridge, in sicer na internetu pod nazivom T-bone. Igra skoraj vsak večer. Za partnerja ima italijanko, ki jo je srečal v ZDA, in je sicer dvakratna svetovna prvakinja v bridgu. Pravi, da je nekoč igral golf, vendar zdaj le še občasno, ker je postal tako slab, da se ne more več gledat. Rad bere in gleda filme, toda najraje od vsega vodi Berkeshire Hathaway.

3. Kaj je zanj sreča in kaj ga žene naprej, glede na vse kar je že dosegel? Pravi, da ima srečo, da lahko pri 77-ih letih še vedno počne vsak dan ravno tisto, kar ga veseli. Pravi, da skoraj odpleše v službo. Pravi, da ga veseli delo, ki ga opravlja. Rad ima ljudi, s katerimi dela ter menedžerje s katerimi sodeluje. Rad ima delničarje s katerimi sodeluje. Prav ničesar ne bi zamenjal.

4. Kaj meni o enakosti? Pravi, da lahko komentira le razmere v ZDA. Meni, da davčni sistem v ZDA, po katerem on, ki zasluži milijone, plača manjši delež dohodkov državi kot kdorkoli v njegovi pisarni ni najbolj pravičen. Meni, da bi to morali spremeniti.

5. Glede na to, da imajo v lasti 76 odličnih podjetij in da je star že 77 let je najbrž v svojem življenju sodeloval z najboljšimi menedžerji. Kaj se je od njih naučil, in kaj slednji delajo drugače. Kaj bi lahko izboljšal pri menedžerjih v javnem sektorju? Meni, da je njihova skupna lastnost (poleg že omenjene inteligentnosti, energije ter integritete) strast. Meni, da svojega dela ne opravljajo zaradi denarja. Vsaj 3/4 menedžerjev v njihovih podjetjih je finančno neodvisnih in jim ne bi bilo potrebno hoditi v službo. Delajo, ker ljubijo svoje kreativno delo. Pravi, da so kot slikarji, ki slikajo slikajo sliko, ki jo imajo v glavi. Svojo strast, entuzijazem, privrženost nehote prenašajo na svoje sodelavce. Ali bi bilo mogoče takšen način dela prenesti v javni sektor? Meni, da nekaterim voditeljem to uspeva (John Kennedy) in upa, da bo to uspelo prihodnjemu ameriškemu predsedniku.

6. Buffet rad pravi da je njegov naložbeni horizont večnost, na drugi strani je privat equity skladi kupijo podjetja za tri do sedem let in jih potem prodajo naprej. Meni, da s tem ko podjetnikom obljubijo, da ne bodo preprodali podjetij, ki so jih ustvarali, privabljajo nove odlične posle. Podjetniki vedo, da podjetje, ki so ga ustvarjali 30-40 let ne bodo preprodali čez 3-4 leta ali pa ga zadolžili do vratu. Meni, da je to poslovni model, ki bo preživel preizkus časa.

7. Kaj meni o neizkoriščenih potencialih žensk v poslovnem svetu? Meni, da je svet dolgo zanemarjal sposobnosti žensk. Rojen je bil v letu 1930, in če bi bil ženska, ne bi mogel ustvariti tega kar je ustvaril. Ne bi imel enakim možnosti, še njegova družina bi nanj gledali povsem drugače. Najbrž se z njim ne bi pogovarjali na enak način kot so se, kljub temu da bi imel enako bister. Meni, da se je v ZDA položaj žensk pomembno izboljšal v času njegovega življenja. Do leta 1921 ženske niso imele niti volilne pravice, niso mogle biti sodnice, ponekod tudi niso mogle dedovati. Trenutno imajo v Berkshir Hathawayu 3 izvršne direktorice (CEO) in meni, da jih bodo imeli v prihodnosti še več, saj je talent preredka dobrina, da bi ga zavračali. Ko je leta 1951 končal Columbia Business School je bila v celotnem letniku le ena ženska. Danes se letno sreča s študenti 32 univerz in po njegovi oceni je med njimi tretjina žensk. Meni, da se svet vrti v pravo smer, toda prepočasi.

8. V preteklih letih smo bili priča rasti privat equity skladov, danes pa smo priča rastočemu pomenu državnih skladov (sovereign funds). Kaj meni o državnih skladih, ki kupujejo ameriška in evropska podjetja? Meni, da ima tudi ZDA svoj državni sklad, in sicer v obliki trgovinskega primankljaja v višini 700-800 milijard dolarjev letno, kar pomeni, da cca. 2 milijard dolarjev denarja dnevno ZDA plačajo iz države ven, ker uvozijo več kot izvozijo. In sicer američani večinoma uvažajo za potrošnjo, pri tem da potrošijo 5-6 odstotkov več kot pa proizvedejo. 700 milijonov dolarjev dnevno američani pošljejo kitajcem. Američani torej sami ustvarjajo kapital v teh državah z državnimi skladi. Mogoče bi američanom bilo sicer všeč, če bi kitajci, arabci, ... denar, ki jim ga američani pošiljajo shranili pod žimnico, toda tega tujci seveda ne bodo naredili. Najprej so kupovali zgolj ameriške državne obveznice. Lahko bi s tem denarjem izvajali tuje neposredne naložbe v ZDA (gradili tovarne), in nekaj tega je bilo. Seveda pa lahko kupujejo tudi delnice, ki so na borzah. Obstoj državnih skladov je glede na ravnanje američanov praktično neizogiben. Sam jemlje takšne investitje kot dodatno obliko institucionalnih investitorjev. Ko investitor investira v tuji državi, je po njegovem mnenju več skrbi na strani takšnega investitorja kot pa na strani države, v kateri se investira. Meni, da ZDA ni potrebno skrbeti, kaj bo z naložbami tujcev. Meni, da so tujci ravno tako odgovorni investitorji kot američani. V nekaterih primerih mogoče celo bolj. Glede tega nima strahov. Bo pa ta pojav po njegovem mnenju vedno bolj pomemben. Dokler bo ameriški trgovinski primankljaj tako velik, bodo tujci v takšni ali drugačni obliki postajali lastniki premoženja v ZDA, med njimi bodo tudi državni skladi.

Vprašanje medijev:

1. CNBC: Kako visoke cene nafte vplivajo na njegove investicijske odločitve? Meni, da imajo konkurenti podjetij v lasti holdinga podobne strukture stroškov, zato po njegovem mnenju visoka cena nafte ne vpliva na njihove portfeljske odločitve. Ima pa visoka cena nafte precejšen vpliv na trgovinski primankljaj ZDA. Seveda si želi, da bi pred leti kupil več delnic naftnih podjetij. Ne vpliva pa draga nafta na to, ali bo še naprej lastnik Coca Cole, Wells Farga, American Expressa ... ali ne. Na drugi strani draga nafta ugodno vpliva na njegove deleže v železničarskih podjetjih, saj postaja prevoz po železnici cenovno ugodnejši kot cestni prevoz. Draga nafta ima velikanski pomen za družbo kot celoto, na njegove investicijske odločitve pa nima pomembnega vpliva.

2. Corierre dela Sera: Kakšno je njegovo mnenje o Evropi po tej turneji. Ali si želi, da bi prišel v Evropo že prej, glede na to, da je nekoč menil, da je premalo dinamična? Ja, želi si, da bi prišel že prej. Če bi prišel pred 10-20 leti, bi najbrž kupil že več podjetij. Trenutno je edino podjetje izven ZDA izraelski ISCAR. Toda bolje pozno kot nikoli. Na turneji je srečal mnogo uspešnih poslovnežev. Samo zadnji večer se je pogovarjal s 40-timi, in pravi, da razen občasnih jezikovnih ovir drugih razlik med ameriškimi in evropskimi podjetniki ni.

3. Bloomberg TV: Glede na to, da išče inteligenco, integriteto in energijo, in glede na to, da ima v lasti 20 odstotkov bonitetnega podjetja Moody's, za katerega se ugotavlja, da so mendžerji zavajali javnost. Ali bo zahteval zamenjavo teh menedžerjev? Pravi, da mendžerjev javnih podjetij, v katerih so lastniki niso nikoli menjali. Če si lastnik delnic podjetja 10-20 let, se bi najbrž kdaj zgodilo tudi kaj slabega. In če upravljaš s skupino, ki ima 250.000 zaposlenih, vsak trenutek kdo dela kaj, česar si ne želimo. Podjetje Moody's ima svet direktorjev, ki bo preveril dejatva in ukrepal. Kot delničar se v to ne bo vpletal.

4. Bloomberg News: Zakaj je izbral Italjo? Kaj meni o raznolikost v Evropi (jeziki, zakonodaja)?Italija, Španija in Nemčija so velike države, z mnogo družinskimi podjetji za katere meni, da bi se lahko znašla v njihovem portfelju v naslednjih 10, 20, 30-tih letih. Na svetu je 30-40 držav, ki so dovolj velike, da imajo dovolj velika podjetja, katerih nakup bi ga zanimal. Ni potrebno, da bi poznal vse podrobnosti zakonodaje, da se lahko odloča.

5. Dow Jones: Kaj meni o vlogi države v globalizaciji? Zagotovo je globalna trgovina v splošne koristna za vse strani, vendar ni tudi za vsakega posameznika ali posamezne skupine. Zato so pomembne varnostne mreže, ki pomagajo tistim, ki jih globalizacija neposredno prizadane. Zagotovo se bodo svetovni voditelji v prihodnjih 5-10 letih veliko pogovarjali o izboljšanju svetovne ureditve.

6. La Stampa: Kaj meni o nagrajevanju mendžerjev in plačah mendžerjev po svetu? Zelo pomembno je kdo vodi podjetje. Večje kot je, bolj je to pomembno. Sam nima nobenih problemov, da se izjemni dosežki nagradijo z izjemnimi nagradami. Toda trenutni sistem nagrajevanja mendžerjev, se je pogosto izkazal za slabega. Sam sedi v odboru za nagrajevanje, in pravi, da v 40-tih letih niso izgubili mendžerja zaradi prenizkih nagrad. Meni, da to ni ravno visoka znanost. Nimajo svetovalcev za nagrajevanje. Meni, da pri nagrajevanju menedžerjev v ZDA tržni sistem ne deluje, in je daleč od popolnosti. V Berkshire Hathawayu so razmerja bolj enostavna in čista. Na eni strani so oni kot lastniki in na drugi strani menedžerji, ki vodijo podjetja. Ker lastniki razumejo panoge, lahko postavljajo standarde, česar za ameriška podjetja na splošno ne more trditi. Med posli so velike razlike. Nekateri zahtevajo veliko kapitala, drugi dosti manj. Eni so tako dobri, da bi tudi šimpanz dosegal dobre rezultate, drugi pa tako zahtevni, da moraš resnično biti genij, da jih vodiš uspešno.

Short ETF

Ena od možnih stav na padec svetovnih indeksov so tudi short skladi. Na grafu lahko vidite gibanje enega izmed njih, ki inverzno sledi gibanju indeksa S&P 500.

E-obvestila Publikum skupine, Vsi skladi Publikum PDU brez vstopne provizije

E-obvestila Publikum skupine Vsi skladi Publikum PDU brez vstopne provizije Izkoristite znižane vstopne stroške ter investirajte na kapitalske trge preko vzajemnih skladov Publikum PDU Družba za upravljanje Publikum PDU d.d. v okviru posebne ponudbe investicijskih storitev, vsem vlagateljem, obstoječim ali novim, ki bodo opravili eno ali več enkratnih vplačil na transakcijski račun enega ali več vzajemnih skladov Publikum PDU, v obdobju od 19.05.2008 do vključno 30.05.2008, oprosti plačilo vstopnih stroškov. Akcija velja za sklade, ki jih upravlja družba za upravljanje Publikum PDU: delniški vzajemni sklad Publikum Balkan, delniški vzajemni sklad Publikum Nova Evropa, mešani vzajemni sklad Primus, delniški vzajemni sklad Publikum International, delniški vzajemni sklad Publikum Azijski tigri, delniški vzajemni sklad Publikum USA, delniški vzajemni sklad Publikum SCI & TECH in obvezniški vzajemni sklad Publikum Bond. Popust ne velja za vstopne stroške pri varčevalnih načrtih, ki ostanejo nespremenjeni. Podrobnejše informacije lahko pridobite tudi na brezplačni telefonski števili 080 20 41 ali v naših poslovnih enotah oziroma pri partnerjih Publikuma PDU. Publikum PDU

Želite spremeniti svoje nastavitve? Se želite odjaviti od prejemanja e-obvestil Publikum skupine?

© Publikum d.d., Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300 6060 Varovanje zasebnosti

Warren Buffett o možnih naložbah v EU

Blooomberg objavlja uro dolg intervju z Warrenom Buffetom o njegovih pričakovanjih glede možnih prevzemov v Evropi. V intervijuju Buffet predstavi, kako je prišlo do nakupa izraelskega družinskega ISCAR. Pravi, da mora najprej razumeti posel, v katerem je potencialna tarča. To pomeni, da si lahko predstavlja, kašen bo ta posel čez 5, 10, 20 let. V podjetju mora prepoznati trajno konkurenčno prednosti, torej takšno, ki ne bo izničena čet noč. Podjetje mora imeti že dokazano dober menedžment, saj ga Buffett ne more pripeljati s sabo. Pravi, da je na sedežu holdinga zgolj 19 zaposlenih in ne morejo voditi 67 podjetij, ki jih obvladujejo z 250.000 zaposlenimi. Izrecno tudi poudarja, da pri svojem delu ni nikoli uporabljal storitev svetovalnih podjetij, kot so McKinsey. Na turneji po evropskih finančnih prestolnicah se želi Buffett predstaviti podjetjem, ki bi lahko v prihodnosti prišla v situacijo, da bi želela prodati svoj družinski delež. Slednje bi se lahko zgodilo zaradi družinskih prepirov, davčnih razlogov, ... Glede velikost naložb, si Buffett želi, čim večje. Pravi, da vso odgovornost za presojo prevzema nase, in da lahko letno opravi 10 nakupov, ne more pa jih opraviti 20. Med panogami, meni, da še posebej dobro razume potrošniške dobrine. Med osebami, ki so nanj najbolj vplivali meni da so bile to:

• njegov oče in
• Benjamin Graham (poznan po knjigi Prudent Investor),
• 50-letni sodelavec Charlie Munger ter
• žena.

Meni, da nekatere osebe zelo vplivajo na to, kakšni ljudje postanemo. Človek bi moral paziti na svojo ljudi, s katerimi se druži, saj jim nehote postaja podoben. Zelo dobro je torej, če se družimo z ljudmo, ki vedo več od nas. Zase pravi, da uživa v svojem delu in da ima resnično rad ljudi s katerimi dela znotraj Berkshire Hathawaya in znotraj podjetij, ki so v njegovi lasti. Pravi celo, da podjetja, razen tistih, ki so se selili iz družinskih razlogov ni nihče zapustil.

Warren Buffet v lovu za naložbami v Evropi

Warren Buffett se v zadnjem času pritožuje, da v ZDA ne najde dovolj velikih podjetij oz. naložb, ki bi lahko pomembno vplivale na dobičke njegovega holdinga, zato išče naložbe tudi v Evropi. Verjame, da bo dolar tudi v prihodnje šibak in da bodo zato evrske naložbe v prihodnje še bolj zanimive zanimive. Do sedaj ima izven ZDA naložbe v Izraelu (družinsko podjetja industrijskih orodij - ISCAR), Kitajskem in Veliki Britaniji. Buffetovo pot po finančni Evropi ureja italijan Angelo Moratti, ki ga je od leta 2004, štirikrat letno osebno obveščal o dogajanjih v Evropi. V Evropi se bo Buffet ustavil v Frankfurtu, Lousani, Madridu in Milanu. Zanimajo ga podjetja, ki bodo:
1. pomembno prispevala k dobičkom njegovega podjetja Berkeshire Hathaway (velikost)
2. so v družinski lasti ali upravljanju (enotno upravljanje)
3. so panožni vodje v njihovih panogah (tržni položaj).

V marcu je Buffett že plačal 4,5 mia dolarjev za 60 odstotni delež mormonskega holdinga ter 6,5 mia dolarjev za Wrigley, največjega svetovnega proizvajalca žvečilk.

Nafta se še vedno dobro drži

Rastoča cena nafte še ni ostala brez sape. Nadaljnja rast nafte bi po mojem mnenju lahko bila eden izmed vzrokov za obrat svetovnih delniških indeksov navzdol. Trenutno rastoče 50-dnevno povprečje pri 91$ je približno na sredini med trenutno ceno nafte 124$ in rastočim 200-dnevnim povprečjem (67$). Zadnjič se je nafta dotaknila 200-dnevnega povprečja v začetku lanskega leta, pri 51$. Na grafu lahko tudi vidimo, da se je nafta v letih 2005 in 2006 kar trikrat odbila od 50-dnevnega povprečja, medtem ko ga je v zadnjih dveh letih v glavne vztrajno presegala. Kljub temu, da še ni izgubila sape, je sam na teh ravneh ne bi kupoval, ampak bi počakal na padce, ki bodo najbrž povezani s splošno zaskrbljenostjo na trgih glede nadaljnje gospodarske rasti in seveda ustreznimi padci svetovnih delniških indeksov.

Zelo nizek Put/Call

Tudi razmerje med tistimi, ki stavijo na padanje (put) in tistimi, ki stavijo na rast (call) ki je trenuto pod 0,80 je sorazmerno nizko, glede na vrhove v zadnjem obdobju (1,5) ter glede na naraščajoče tako 50 kot 200 dnevno povprečje. Vrnitev proti povprečju in obrata nazaj proti vrhovom je po mojem mnenju le vprašanje časa.

Tečaji, že dolgo niso tako malo nihali

Index VIX, ki kaže volatilnost tečajev že dolgo ni bil na tako nizkih nivojih. Po mojem mnenju je v bližini preobrat. Trenutno je index pri 16-17, rastoče 200 dnevno povprečje pa je pri cca 15. VIX se je v zadnjem letu že dvakrat skoraj dosegel 40. Rastočo volatilnost praviloma povezujemo s padanjem tečajev na borzah, saj tečaji na borzah praviloma bolj strmi kot porasti.

Dax se približujem pomembnim odpornim nivojem

Na grafu lahko vidimo, kako se DAX približujem pomembnim odpornim nivojem ter padajočemu 50 dnevnemu povprečju. Po mojem mnenju lahko od trenutnih 7100 prileze do cca 7300, vendar bo z vsako nadaljnjo rastjo, verjetnost za obrat proti 6500 naraščala. Pustimo se presenetiti in čakajmo na odboj.

Enotirnega vodenja Petrola ne bo

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,296317&src=mail

Dnevnik.si-"Čudežni" kreditni posli Duroxa in Cogita

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319613

Dnevnik.si-Državi z združbo ni uspelo prevzeti upravljanja Petrola

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319537

Dnevnik.si-Bavčarjevo samorazkritje: posredno ima v lasti vsaj četrtino Istrabenza

http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319174 

Maske padajo dalje. Tudi Bavčar je lagal delničarjem podjetja, ki ga vodi ter celotni javnosti. Tako kot Šrot v primeru Kolonela. 

 

Dnevnik.si-Kolonel:Šrotu v pomoč anonimneži

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319590

Dnevnik.si: Primer Kolonel: Za vsebino prevzemnega prospekta odgovoren pripravljalec

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/318792

Dnevnik: Zadnjo bo rekel Durs: (Ne)plačilo davka šibka točka Šrota ali Rakovičeve?

http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319174

Prevzem Pivovarne Laško: Smo res država, ki, kar se poslov tiče, postaja podobna Rusiji?

http://dnevnik.si/novice/povej/318264

Vroči stol: Kako s 16.000 EUR upravljati 1,6 mia EUR

Rezultati volitev v Srbiji

Se bo padanje cene zlata počasi ustavilo?

Na spodnji sliki lahko vidimo, da zlato kot dolgoročna naložba, kakšnih posebnih donosov na dolgi rok ni ustvarilo. Pravzaprav je zgolj ohranjalo vrednost. V primerjavi z donosom delnic je resnično nedonosno. Toda, v zadnjem času je cena zlata rasla. Strah pred inflacijo investitorje sili v bežanje stran od denarja in zlato je eno od takšnih realnih zatočišč. V zadnjih treh letih je cena zlata porasla od dobrih 400 dolarjev na preko 1000 dolarjev v začetku tega leta. Donos je bil torej skoraj 150 %. V preteklih dveh mesecih je cena zlata padla od 1000 dolarjev na dobrih 850 dolarjev. Kar nekaj kupcev, ki so ga kupovali po najvišjih cenah je sedaj najbrž v skrbeh. Toda po mojem mnenju ima zlato kar precejšnjo podporo pri 800 dolarjih in bi bilo v primeru nadaljnjega padanja primerno za nakup.

Priporočam: Niste za borzo? Prava reč!

Muhasti april

V prvih štirih mesecih so med delniškimi skladi le trije pozitivni, povprečno pa so v tem letu izgubili 12,5 % vrednosti. Najboljše v letošnjem letu kaže skladom, ki vlagajo v surovine, čeprav skladov, ki vlagajo zgolj v zlato in delnice rudnikov zlata v aprilu ne moremo šteti med najdonosnejše. Tudi v aprilu jih skupaj z balkanskimi skladi najdemo med poraženci. Kot regiji v letošnjem letu najbolje kaže latinski Ameriki, medtem ko so ostali hitro rastoči novi trgi v letošnjem letu še globoko v minusu, čeprav so v aprilu med najdonosnejšimi. Najbolj izrazito se »in zadnji bodo prvi« tokrat pokaže pri MP-Turčiji, ki je bila poraženec prvega trimesečja (-35 %), v aprilu pa je najbolj poskočna (+16 %). Podoben obrat lahko opazimo tudi pri skladih, ki vlagajo na Kitajsko. Žal do omenjenega obrata še ni prišlo na Balkanu. Med balkanskimi skladi je v štirih mesecih najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-27 %), Triglav Balkan (-24 %), NLBS Balkan (-27 %) ter KD Balkan in Hypo SEE Opp (-30 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -21 % (Triglav Balkan) in -40 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +41 % (Publikum Balkan) in +8 % (KD).

Med mešanimi skladi je tudi po štirih mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24-tih mešanih skladov znaša 9 %. Najdonosnejši obvezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, v povprečju pa je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,72 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne.

In kako naprej? V aprilu smo na svetovnih borzah lahko zaznali nekaj optimizma, ki pa nikakor še ne pomeni, da se je padajoči trend zadnjih mesecev ponovno spremenil v rastočega. Vrednosti ključnih indeksov se približujejo pomembnim ravnem, kjer bi se lahko ponovno obrnili navzdol. Vrednost zlata, ki je v februarju že presegla 1000 dolarjev in je v zadnjih tednih padala, se bliža podpori pri 800 dolarjih. Koliko še lahko pade? Cena nafte nad 120 dolarjev bi lahko bila eden od razlogov za takšen obrat.

Medvedje četrtletje

Na delniških trgih preživljamo najslabše čase od leta 2002. V prvih treh mesecih med delniškimi skladi ni takšnega, ki bi bil pozitiven. Tudi letos vodilni delniški skladi, ki vlagajo v zlato in rudnike zlata, so po treh mesecih pod vodo, čeprav so bili pred mesecem tudi do 15 % v plusu. Pravzaprav so »zlati« skladi največji poraženci zadnjega meseca. Sorazmerno dobro se držijo skladi, ki vlagajo v latinsko Ameriko. Lani najdonosnejši skladi so letos izgubili največ. Najnižje se je od novega leta spustil MP-Turčija, le malo manj slabo pa se godi še skladom, ki vlagajo v Indijo in Kitajsko ter Balkan. Povprečna izguba med 178 delniškimi skladi v prvem kvartalu znaša 15 %, v zadnjih 12 mesecih pa 10 %. Delniški skladi so v povprečju padli na raven izpred 2 let, toda, če ste vanje vložili pred petimi leti ste še vedno v povprečju zaslužili 90 %. Med 81 delniškimi skladi, ki so obstajali vseh 5 let, so le trije pod vodo, na drugi strani pa je 9 delniških skladov prineslo več kot 200 % donos, 32 skladov pa več kot 100 % donos.

Med letošnjimi poraženci so zagotovo tudi balkanski skladi. V trimesečju je še najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-23 %), Triglav Balkan (-24 %), KD Balkan in NLBS Balkan (-26 %), zadnji pa je ponovno Hypo SEE Opp (-28 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -15% (Triglav) in -35 % (Hypo). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +45 % (Publikum) in +14 % (KD). Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24-tih mešanih skladov znaša 9,4 %. Najdonosnejši obvezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, prav vsi med njimi vlagajo v najbolj varne državne obveznice evropskih držav. Bolj tvegane podjetniške obveznice ter obveznice razvijajočih se držav so po treh mesecih 4-9 % v minusu in se po donosih lahko primerjajo z globalnimi mešanimi skladi. V povprečju je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,65 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne.

In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutno je DAX kakšnih 16 % od vrha, S&P 500 pa 12 % od vrha. Tudi, če smo optimisti, je razlogov za skrb precej.

Soros o zadnji finančni krizi

Izgubaški prvi kvartal 2008

PUBLIKUM - Opis in analiza situacije na Balkanu

Publikum Skupina danes objavlja naslednje mnenje o stanju na balkanskih trgih s političnega in gospodarskega vidika. Glede na dosedanje rezultate njihovega sklada Publikum Balkan, ki je zagotovo med boljšimi balkanskimi delniškimi skladi, bi se z njihovim mnenjem kar strinjal. V kolikor bi želeli izkoristiti akcijo, vabljeni. lp Borut

"Opis in analiza situacije na Balkanu
Negativni trend, ki smo mu priča na Balkanu zadnjih nekaj mesecev, se nadaljuje tudi v marcu. Razloga sta dva: na eni strani politična nestabilnost v Srbiji, ki delno vpliva tudi na gibanje trgov v Banja Luki in Makedoniji, na drugi strani pa negativno gibanje svetovnih borznih trgov, ki je vplivalo tudi na hrvaški, slovenski, turški, romunski in grški trg.
Pogled skozi politično prizmo
V Srbiji je bilo dolgo časa v ospredju nerešeno vprašanje statusa Kosova. Prav to je vodilo v padanje tečajev delnic vse od jeseni dalje. Do razglasitve neodvisnosti je prišlo sredi februarja in ocenimo lahko, da je bil odziv Srbije bolj ali manj pričakovan: ostra retorika, nekaj demonstracij ter diplomatski ukrepi. Tak razvoj dogodkov je iz vidika borznih trgov dokaj ugoden, saj je bil največji strah vlagateljev ponoven izbruh dlje časa trajajočega nasilja, do česar pa očitno ne bo prišlo. V primerjavi s tem, se zdi padec vlade bistveno manjši problem, kar pa so očitno vlagatelji spregledali.
Zaradi nesoglasij znotraj koalicije, je Vlada Republike Srbije predlagala predsedniku države, da razpusti parlament in razpiše predčasne parlamentarne volitve. Čeprav so bila trenja v vladi prisotna že kar nekaj časa, pa je dokončen razkol nastal zaradi različnih pogledov glede Evropske unije in Kosova. Ne glede na to, da se vse stranke strinjajo, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji ter da je Kosovo sestavni del Srbije, pa je bilo stališče predsednika vlade Koštunice, da se Srbija ne more vključiti v Evropsko unijo brez Kosova. Nasprotno pa je stališče Demokratske stranke, da naj si Srbija prizadeva priključiti Evropski uniji, hkrati pa naj se bori tudi proti samostojnosti Kosova.
Tako prepad med stališči različnih strank ni tako velik, kakor se zdi na prvi pogled. Gre bolj ali manj za vprašanje, kako hitro se bo Srbija približevala Evropski uniji in ne za vprašanje, ali si bo sploh prizadevala v tej smeri. Ankete kažejo, da si več kot 70% srbov želi priključiti Evropski uniji, zato bi si stranka, ki ne bi spoštovala te usmeritve, težko zagotovila podporo volilcev.
Vpliv na kapitalske trge
In kaj to pomeni za cene na Beograjski borzi? Zmaga Demokratske stranke ter pro-evropsko usmerjena vlada bi prav gotovo bistveno zvišala tečaje delnic (spomnimo se vpliva Tadićeve zmage na predsedniških volitvah, ko je večina delnic poskočila za 5-10% v enem samem dnevu). Gre delno za psihološki učinek, delno pričakovanja glede umiritve retorike, hitrejšega približevanja Evropski uniji ter večji naklonjenosti tujim neposrednim naložbam. Po drugi strani pa tudi vlada sestavljena iz Srpske radikalne stranke za trg ne bi pomenila nekaj izrazito slabega. Ne pozabimo, da so cene na Beograjski borzi od maja lani padle že za 45%, tako da je negativni scenarij že vračunan v tečaje. To seveda ne pomeni, da zmaga radikalne stranke ne bi na trg kratkoročno prinesla večjih nihanj, vendar bi bil po naši oceni tak učinek izrazito začasne narave. Trenutne ankete ter ocene analitikov kažejo na rahlo prednost pro-evropskih strank.
Kaj to pomeni za Publikum Balkan?
Ne smemo pa pozabiti, da je Srbija le en del Balkana – v skladu Publikum Balkan naložbe v Srbijo predstavljajo le dobro četrtino vseh sredstev. Na žalost pa tudi preostali trgi, kjer ima sklad naložena sredstav, padajo. To je predvsem posledica negativnega gibanja svetovnih trgov. Tako je osrednji ameriški indeks Dow Jones izgubil 25% od svoje najvišje vrednosti. Glede na poslabšanje makro-ekonomskih razmer v ZDA se nam zdi tak padec upravičen, vendar pa ocenjujemo, da nadaljnji večji padci niso verjetni. Preobrnitev trenda na svetovnih trgih pa bi pozitivno vplivala tudi na regijske borze, predvsem Grčijo, Turčijo, Romunijo in Hrvaško.
Pogled skozi ekonomsko prizmo
Za razliko od večine ostalih trgov, je Balkanski trg v dokaj majhni meri izpostavljen problemom povezanih z zniževanjem gospodarske rasti v ZDA ali krizi v finančnem sektorju na razvitih trgih. Podjetja v regiji so še vedno v veliki meri odvisna od domačega povpraševanja, ki ostaja močno. To potrjujejo tudi rezultati, ki so jih podjetja dosegla v poslovnem letu 2007. Le kot primer lahko navedemo Komercijalno banko Skopje in Sojoprotein (obe sta med večjimi naložbami sklada Publikum Balkan). Obrestni prihodki Komercijalne banke Skopje so v letu 2007 porasli za skoraj 40%, prav toliko se je dvignil tudi dobiček. Sojaprotein je zvišala prodajo za dobrih 17%, dobiček pa kar za 90%. Kljub dobrim rezultatom so cene delnic teh podjetij padle, predvsem kot posledica kratkoročnih političnih negotovosti v regiji. Prav dobro poslovanje podjetij daje osnovo za dolgoročno rast cen delnic, trenutna politična situacija pa potenciala rasti pos lovanja ne omejuje.
Za Balkansko regijo še vedno velja, da dosega nadpopvrečne stopnje gospodarske rasti ter da se v njej še naprej odvija proces privatizacije in konsolidacije. Vlade večine držav so že najavile uvrstitve novih podjetij na borzo, s čimer je zagotovljen nadaljni razvoj kapitalskih trgov. Tako gre Balkan še naprej po svoji pot razvoja, rasti in transformacije.
Zakaj vztrajati na Balkanu?
Glavni razlog za padanje delnic v Srbiji (- 45%) je bil strah pred vojno na Kosovu – do tega ni prišlo! Padec vlade ne zasluži take reakcije!
Pro-evropsko usmerjena Demokratska stranka ima za sedaj prednost v primerjavi z Srpsko radikalno stranko – najbrž bo tako na parlamentarnih volitvah zmagala pro-evropska opcija.
Tudi zmaga radikalcev ne pomeni katastrofe za trge – predvsem to pomeni počasnejše približevanje EU (ker pa 70% srbov podpira pridružitev EU, bo tudi vlada verjetno delovala v tej smeri).
Balkan ni Srbija: Publikum Balkan ima dobro četrtino sredsev naloženih v Srbiji, preostanek pa v drugih državah.
Na teh nivojih je veliko delnic že precej podvrednotenih – to pomeni, da na srednji rok obstaja precejšenj potencial rasti.

ŠE BESEDA O SKLADU PUBLIKUM BALKAN
Publikum Balkan je prav v zadnjih tednih zabeležil dve leti delovanja, v tem času pa je vrednost enote premoženja porasla za 60%.
V času padanja borznih trgov se tudi skladi ne morejo izogniti padcu vrednosti enote premoženja. Kljub temu smo v družbi za upravljanje skladov Publikum PDU poskušali čim bolj zmanjšati negativni vpliv korekcije. Tako smo bistveno zmanjšali naložbe v Grčiji in Turčiji, prodali del naložb v Srbiji in Sloveniji ter povečali delež denarja, depozitov in obveznic v strukturi sredstev.
Naložbeni nasvet
Vsekakor vam priporočamo. da si pred investiranjem v vzajemne sklade določite naložbene cilje ter si zagotovite optimalno razpršitev premoženja. Naložbeni cilji vlagatelja so odvisni od starosti, načrtovanih let vlaganja, naklonjenosti tveganju, količine prihrankov, ki jih namerava vložiti in ciljev, ki jih želi doseči z vlaganjem v vzajemne sklade. Tako je iz vidika zmanjšanja tveganja prevelike izpostavljenosti, smiselno sestaviti portfelj iz različnih skladov, ki imajo svoje naložbene politike usmerjene v različne gospodarske panoge in geografske regije. V želji, da vam pomagamo k odločitvi, kako najlažje razporediti vaša sredstva, smo v družbi Publikum PDU pripravili naložbene kombinacije skladov za različne tipe vlagateljev. Za podrobnejšo predstavitev in pomoč pri izbiri primerne kombinacije skladov so vam na voljo naši finančni svetovalci v naših poslovnih enotah ter na brezplačni telefonski številki 080 22 41.
Prav tako vas obveščamo, da z jutrišnim dnem pričnemo z dvotedensko akcijo za brezplačni vstop v vse naše sklade!
Želimo vam preudarno investiranje!
Publikum PDU
Publikum PDU d.d., Kocljeva 1a, Murska Sobota upravlja osem vzajemnih skladov: delniški vzajemni sklad Publikum Balkan, Publikum International, Publikum Azijski Tigri, Publikum Nova Evropa, Publikum USA, Publikum SCI&Tech, mešani vzajemni sklad Primus in obvezniški sklad Publikum Bond. Dvoletni donosi vzajemnih skladov Publikum PDU se nanaša na obdobje 23.2.2006-23.2.2008. Vlagatelj ima pravico zahtevati izročitev prospekta ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. Prospekt in izvleček prospekta sta vlagateljem brezplačno dostopna na sedežu Publikum PDU, d. d., Kocljeva 1 a, Murska Sobota vsak delavnik od 8. do 16. ure, na internetni strani ww.publikum.si, in na vseh vpisnih mestih. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Prikazane donose zmanjšujejo stroški vstopne provizije.