Kljub temu, da se pretekli mesec opisuje kot črni oktober, so povprečja prav vseh vrst skladov v zadnjem mesecu padla le za nekaj odstotkov. Podatek, ki kaže na velikost padcev v zadnjem času, je razviden predvsem iz negativnega povprečnega donosa delniških skladov na ravni petih let. Tri odstotke se ne sliši veliko, pa vendar za vsakogar, ki je pet let varčeval ali za starost ali za nakup, izgradnjo ali prenovo doma, preveč.
Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 43 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 25 %. Tokrat lahko opazimo, da je povprečje skladov tudi na petletni ravni 3 % pod ničlo. Kar se že zelo dolgo ni zgodilo. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še vedno 15 % v plusu. Med delniškimi skladi so letos med prvimi petimi skladi z najmanjšimi izgubami le skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v mala podjetja hitro rastočih trgov, še posebej velike izgube pa imajo skladi, ki vlagajo v Vzhodno Evropo, kjer največjo utež predstavlja Rusija ter balkanski skladi. Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubila Triglav Balkan in Publikum Balkan (-548), sledijo jima MP-Balkan (-58 %), NLBS Balkan in Hypo SEE Opp (-59 %), na zadnjem mestu pa je še vedno KD Balkan (-63 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 55 % (Triglav) in 65% (KD Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -27 % (Triglav) in -54 % (KD Balkan).
Pet let je obdobje, v katerem vlagatelji upravičeno pričakujejo, da bodo prišli na zeleno vejo. Če bi varčevali na banki, bi ohranili realno vrednost denarja, si najbrž očitajo in pri tem pozabljajo, da jih tveganja čakajo tudi v tako imenovanem realnem gospodarstvu. Tudi, če bi vlagali zgolj v lastno podjetje, bi lahko slednje propadlo. Že zgrajenim hišam lahko viharni veter, kot je preteklo poletje pustošil med Kamnikom in Gornjim Gradom, odnese strehe. Hudourniki in reke kot v Železnikih in v naši celotni dolini preplavijo naselja in odnesejo celotno premoženje. Kdor misli, da je na hribčku varen, ga v zasedi čakajo plazovi. Toča kot v okolici Ptuja preluknja sveže zamenjane strehe in uniči, kar je vrednega pod njo. Toda ni vse tako črno. Delta Nila je bila rodovitna ravno zaradi poplav in najvišje donose omogočajo ravno najgloblji padci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar