V zadnjem tednu smo lahko opazovali silovito rast cene nafte, ki se je že močno približala ceni 140 dolarjev za sodček in bo zagotovo vplivala na razpoloženje potrošnikov po celem svetu. V več evropskih državah že stavkajo tovornjakarji, taksisti in ribiči. Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli v obdobju, od poletja 2006, ko je dosegla skoraj 80 dolarjev, do januarja 2007, ko se je dotaknila 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 %. Takrat se je nafta tudi zadnjič dotaknila 200-tedenskega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. Zanimivo je tudi, da je nafta samo od februarja pridobila 50 % nasproti zlatu.
Ob takšnih podražitvah nafte ni nič čudnega, če v prvih petih mesecih med delniškimi skladi, kot najbolj donosni, prevladujejo surovinski in energetski skladi, med katere se je kot regijski sklad vrinila s surovinami bogata Latinska Amerika. Med poraženci letošnjega leta so še vedno Indija, Turčija in Balkan, pri čemer so v Indijo usmerjeni skladi samo v preteklem mesecu izgubili skoraj 20 % vrednosti. Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci ostajajo stari slovenski mešani skladi. Med letošnjimi poraženci, balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-22 %), sledijo mu Triglav Balkan (-23 %), NLBS Balkan (-25 %), MP-Balkan (-26 %), Hypo SEE Opp (-28 %), na zadnjem mestu pa je trenutno KD Balkan (-29 %). Če na balkanske sklade pogledamo na letni ravni, vidimo, da njihove izgube znašajo med -20% (Triglav) in -38 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma pa znašajo balkanski donosi med +53 % (Publikum) in +12 % (KD), kar po vseh padcih, niti ni tako slabo.
In kako naprej? Dolgoročnim varčevalcem odgovor ponujajo dolgoročni donosi skladov. Čeprav so v povprečju delniški skladi v zadnjem letu izgubili 13 %, so vlagatelji v zadnjih treh letih še vedno zaslužili 27 % in v zadnjih petih letih 83 %. Tudi povprečni donosi mešanih skladov v preteklih letih so po vseh padcih še vedno solidni, medtem ko donosi obvezniških skladov v zadnjih letih niso dohajali inflacije.
Ob takšnih podražitvah nafte ni nič čudnega, če v prvih petih mesecih med delniškimi skladi, kot najbolj donosni, prevladujejo surovinski in energetski skladi, med katere se je kot regijski sklad vrinila s surovinami bogata Latinska Amerika. Med poraženci letošnjega leta so še vedno Indija, Turčija in Balkan, pri čemer so v Indijo usmerjeni skladi samo v preteklem mesecu izgubili skoraj 20 % vrednosti. Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci ostajajo stari slovenski mešani skladi. Med letošnjimi poraženci, balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-22 %), sledijo mu Triglav Balkan (-23 %), NLBS Balkan (-25 %), MP-Balkan (-26 %), Hypo SEE Opp (-28 %), na zadnjem mestu pa je trenutno KD Balkan (-29 %). Če na balkanske sklade pogledamo na letni ravni, vidimo, da njihove izgube znašajo med -20% (Triglav) in -38 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma pa znašajo balkanski donosi med +53 % (Publikum) in +12 % (KD), kar po vseh padcih, niti ni tako slabo.
In kako naprej? Dolgoročnim varčevalcem odgovor ponujajo dolgoročni donosi skladov. Čeprav so v povprečju delniški skladi v zadnjem letu izgubili 13 %, so vlagatelji v zadnjih treh letih še vedno zaslužili 27 % in v zadnjih petih letih 83 %. Tudi povprečni donosi mešanih skladov v preteklih letih so po vseh padcih še vedno solidni, medtem ko donosi obvezniških skladov v zadnjih letih niso dohajali inflacije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar