Prvo polovico leta je zaznamovala močna podražitev nafte in na drugi strani močni padci tečaja večine vrednostnih papirjev. Nafta še vedno nadaljuje pot navzgor in se že bliža ceni 150 dolarjev. V letu 2007 so razvijajoči trgi po porabi nafte dohiteli razvite trge in tudi vnaprej lahko pričakujemo, da bo poraba nafte v manj razvitem delu sveta rasla hitreje kot v razvitem delu sveta, saj so tehnologije, ki jih uporabljajo, bolj potratne. Pomembna težava so tudi državno določene in subvencionirane cene v precejšnjem delu sveta. Potrošniki na Kitajskem, Indiji, Venezueli, Indoneziji se namreč sploh ne zavedajo, da se je nafta v svetu podražila, zato pri porabi še niso pričeli varčevati, nič čudnega torej, da tudi zlato proti nafti izgublja na vrednosti.
Med delniškimi skladi po donosih v letošnjem letu še vedno prevladujejo surovinski in energetski skladi, poraženci Indija, Turčija, Kitajska in Balkan pa so padce še poglobili. V povprečju so vrednosti delniških skladov nižje kar za 20 odstotkov. Vrednosti mešanih skladov so po prvi polovici leta v povprečju nižje za 13 odstotkov, med njimi pa ni nobenega pozitivnega. V povprečju so delniški skladi v letu izgubili 21 %, v zadnjih treh letih so vlagatelji v zadnjih treh letih zaslužili 11 % in v zadnjih petih letih še vedno solidnih 60 %. Mešani skladi so v prvi polovici leta ravno na takšnih ravneh kot pred letom, na ravni treh let pa so prinesli več kot delniški skladi, in sicer solidnih 20 %. Na ravni petih let so mešani skladi skoraj izenačeni z delniškimi, pri čemer je potrebno opozoriti, da je med mešanimi skladi pomemben delež starih slovenskih vzajemnih skladov, ki niso ravno tipični mešani skladi, saj imajo v portfelju še vedno pomemben delež delnic slovenskih podjetij, ki jih zaradi nedokončanega umika države iz gospodarstva še niso uspeli prodati. Donosi obvezniških skladov v nobenem od opazovanih obdobij niso dohitevali inflacije.
In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutni padci glavnih indeksov niso dosegli niti polovice takratnih, zato je razlogov za skrb precej. Toda tudi pot navzdol ni ravna, zato panična prodaja ni edina rešitev.
Med delniškimi skladi po donosih v letošnjem letu še vedno prevladujejo surovinski in energetski skladi, poraženci Indija, Turčija, Kitajska in Balkan pa so padce še poglobili. V povprečju so vrednosti delniških skladov nižje kar za 20 odstotkov. Vrednosti mešanih skladov so po prvi polovici leta v povprečju nižje za 13 odstotkov, med njimi pa ni nobenega pozitivnega. V povprečju so delniški skladi v letu izgubili 21 %, v zadnjih treh letih so vlagatelji v zadnjih treh letih zaslužili 11 % in v zadnjih petih letih še vedno solidnih 60 %. Mešani skladi so v prvi polovici leta ravno na takšnih ravneh kot pred letom, na ravni treh let pa so prinesli več kot delniški skladi, in sicer solidnih 20 %. Na ravni petih let so mešani skladi skoraj izenačeni z delniškimi, pri čemer je potrebno opozoriti, da je med mešanimi skladi pomemben delež starih slovenskih vzajemnih skladov, ki niso ravno tipični mešani skladi, saj imajo v portfelju še vedno pomemben delež delnic slovenskih podjetij, ki jih zaradi nedokončanega umika države iz gospodarstva še niso uspeli prodati. Donosi obvezniških skladov v nobenem od opazovanih obdobij niso dohitevali inflacije.
In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutni padci glavnih indeksov niso dosegli niti polovice takratnih, zato je razlogov za skrb precej. Toda tudi pot navzdol ni ravna, zato panična prodaja ni edina rešitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar