
Na delniških trgih preživljamo najslabše čase od leta 2002. V prvih treh mesecih med delniškimi skladi ni takšnega, ki bi bil pozitiven. Tudi letos vodilni delniški skladi, ki vlagajo v zlato in rudnike zlata, so po treh mesecih pod vodo, čeprav so bili pred mesecem tudi do 15 % v plusu. Pravzaprav so »zlati« skladi največji poraženci zadnjega meseca. Sorazmerno dobro se držijo skladi, ki vlagajo v latinsko Ameriko. Lani najdonosnejši skladi so letos izgubili največ. Najnižje se je od novega leta spustil MP-Turčija, le malo manj slabo pa se godi še skladom, ki vlagajo v Indijo in Kitajsko ter Balkan. Povprečna izguba med 178 delniškimi skladi v prvem kvartalu znaša 15 %, v zadnjih 12 mesecih pa 10 %. Delniški skladi so v povprečju padli na raven izpred 2 let, toda, če ste vanje vložili pred petimi leti ste še vedno v povprečju zaslužili 90 %. Med 81 delniškimi skladi, ki so obstajali vseh 5 let, so le trije pod vodo, na drugi strani pa je 9 delniških skladov prineslo več kot 200 % donos, 32 skladov pa več kot 100 % donos.
Med letošnjimi poraženci so zagotovo tudi balkanski skladi. V trimesečju je še najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-23 %), Triglav Balkan (-24 %), KD Balkan in NLBS Balkan (-26 %), zadnji pa je ponovno Hypo SEE Opp (-28 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -15% (Triglav) in -35 % (Hypo). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +45 % (Publikum) in +14 % (KD). Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24-tih mešanih skladov znaša 9,4 %. Najdonosnejši obvezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, prav vsi med njimi vlagajo v najbolj varne državne obveznice evropskih držav. Bolj tvegane podjetniške obveznice ter obveznice razvijajočih se držav so po treh mesecih 4-9 % v minusu in se po donosih lahko primerjajo z globalnimi mešanimi skladi. V povprečju je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,65 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne.
In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutno je DAX kakšnih 16 % od vrha, S&P 500 pa 12 % od vrha. Tudi, če smo optimisti, je razlogov za skrb precej.
Med letošnjimi poraženci so zagotovo tudi balkanski skladi. V trimesečju je še najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-23 %), Triglav Balkan (-24 %), KD Balkan in NLBS Balkan (-26 %), zadnji pa je ponovno Hypo SEE Opp (-28 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -15% (Triglav) in -35 % (Hypo). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +45 % (Publikum) in +14 % (KD). Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24-tih mešanih skladov znaša 9,4 %. Najdonosnejši obvezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, prav vsi med njimi vlagajo v najbolj varne državne obveznice evropskih držav. Bolj tvegane podjetniške obveznice ter obveznice razvijajočih se držav so po treh mesecih 4-9 % v minusu in se po donosih lahko primerjajo z globalnimi mešanimi skladi. V povprečju je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,65 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne.
In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutno je DAX kakšnih 16 % od vrha, S&P 500 pa 12 % od vrha. Tudi, če smo optimisti, je razlogov za skrb precej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar