Za komercialni interes gre

Za komercialni interes gre

2010-05-10-Grčija obrnila trend

V aprilu je ponovno izbruhnil problem Grčije, ki ni sposobna odplačevati svojih dolgov po tržnih obrestnih merah. Na finančne trge se je ponovno naselil preplah, podoben tistemu, ki smo ga videli v jeseni 2008. Poleg globokega padca vrednosti delnic, obveznic, surovin pa smo tokrat videli še pomemben padec vrednosti evra proti drugim valutam. Če je bil evro še novembra vreden preko 1,5 dolarja, je v zadnjih tednih upadel na samo 1,27 dolarja ter tako izgubil 15% vrednosti nasproti dolarju. No, še vedno precej daleč od 0,81 dolarja, kolikor je bil vreden oktobra 2000.

Med delniškimi skladi lahko opazimo, da je z lestvice najdonosnejših v zadnjem letu izpadel Alta Turkey, ki je pred mesecem izkazoval 100% rast. Še vedno pa se dobro drži Alta India, ki je še vedno med prvimi petimi v rasti v zadnjem letu ter v zadnjih treh letih. Tudi KD Vitalnost se dobro drži in ga najdemo med prvih 5 tako v zadnjem letu kot v zadnjih 3 letih. Posebnost tega sklada je precejšen delež (44%) v delnicah farmacevtskih podjetij, in sicer tudi kitajskih. Naslednjih 22% pa ima v podjetjih, ki prodajajo osnovne potrošne dobrine. Vlaga torej v panoge, ki so manj občutljive na gospodarske težave, pa še to precej v regiji, ki še vedno beleži gospodarsko rast. Na 3-letni ravni je v paniki zadnjih tednov ponovno izplaval Alta Gold, sklad, ki vlaga v delnice rudnikov zlata, in sicer med njimi predvsem v Kanadi, ZDA, na Kitajskem in Avstraliji. Med delniškimi skladi ostajajo bolniki prav vsi trije balkanski skladi. Obvezniška sklada Alta Bond in KD Bond sta na letni ravni izgubila 2% donosa, na 3-letni ravni pa samo 1%. Donos denarnega sklada KD MM ostaja tak kot v preteklem mesecu.

Hitri padci zadnje grške krize so že za nami. Evropa je očitno vsaj kratkoročno uspela pomiriti finančne trge, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi mogli tečaji padati še naprej. V času velike gospodarske krize so vrednosti delnic dosegle dno šele sredi leta 1932, torej 4 leta po začetku krize, znotraj tega obdobja pa so delnice večkrat brez težav porasle do 30% vrednosti. Na vrednosti pred krizo so ameriške delnice priplezale šele po 30-letih, leta 1959. Toda vmes je bila še druga svetovna vojna, ki je uničila pomemben del realnega premoženja, ter hiperinflacija in zamenjave valut, ki so razvrednotile denar v bankah in nogavicah. Pred inflacijo se lahko na dolgi rok zaščitite z varčevanjem v delniškem premoženju. Če želite varčevati redno, z mesečnimi vložki vsaj 50 evrov mesečno in vsaj 12 let, vam KD Skladi ponujajo dolgoročni varčevalni načrt VIP 100 Premium. V primeru večjih padcev lahko izkoristite tudi ponudbo Alta skladov za enkratne vložke brez vstopne provizije.

mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in MP, Poteza, Publikum, družba za upravljanje d.o.o.

2010-04-05-KD Skladi prvi, Alta skladi drugi

Zmanjšanje prometa na borzi in zmanjšanje prilivov v vzajemne sklade je nekatere upravljavce vzajemnih skladov prisililo v združevanje. Borzno posredniške družbe in družbe za upravljanje, Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum, so tako združile moči pod blagovno znamko Alta. Z združitvijo je v Sloveniji nastal drugi največji »nebančni« DZU, ki upravlja preko 150 milijonov evrov premoženja in ima preko 30.000 aktivnih vlagateljev. Prvi največji »nebančni« DZU ostajajo KD Skladi, ki upravljajo več kot 350 milijonov evrov premoženja. Trenutno lahko pri Alta Skladih izbiramo med 22 investicijskimi skladi, ki bodo v prihodnosti združeni pod enoten krovni sklad. Med skladi bodo tudi v prihodnosti za vlagatelje zanimivi večkrat nagrajeni mešani vzajemni sklad Publikum Primus, ki je dobil novo ime Alta Primus. Prav tako nagrajeni obvezniški sklad Publikum Bond pa se po novem imenuje Alta Bond. Oba sta prejemnika nagrade Zlati V za obdobje 5 let. Še naprej je mogoče v Alta sklade vlagati brez vstopne provizije.

Družba KD Skladi je kot Zlati pokrovitelj podprla akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Pri omenjeni družbi so čistilno akcijo izkoristili tudi za promocijo edinega slovenskega vzajemnega sklada, ki je specializiran za vlaganje v »zeleno energijo« KD Nova energija. Poudarjajo, da so naložbe v alternativne vire energije kljub krizi upadle le za dobrih 6 odstotkov ter da tudi v prihodnosti pričakujejo nadpovprečno rast te panoge. Celotne investicije v sektor alternativnih virov so tako v letu 2007 znašale 148 milijard dolarjev, v letu 2008 so porasle na 155 milijard dolarjev, v letu 2009 pa so znašale 145 milijard dolarjev.

Če pogledamo donose KD Skladov in Alta skladov, lahko opazimo, da sta tako v 1-letnem kot 3-letnem obdobju dosegla pozitivne donose obvezniška sklada Alta Bond in KD Bond ter denarni sklad KD MM. Pri mešanih skladih lahko opazimo, kako so globlji padci v enem obdobju povezani z višjimi skoki v drugem obdobju.

Pri delniški skladih lahko opazimo, da so najvišje donose imeli skladi, ki vlagajo v hitro rastoče trge z izjemo Balkana. Med zmagovalci tako 1-letnega kot 3-letnega obdobja tako najdemo Alta India ter KD Vitalnost. Poraženci zadnjih treh let so zagotovo balkanski skladi, ki zasedajo zadnja tri mesta s padci od 62 do 73 odstotkov. Kljub rasti v zadnjem letu so tako še vedno globoko v rdečih številkah v obdobju zadnjih treh let.

mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in MP, Poteza, Publikum, investicijske storitve, d.d.

2010-03-05-Premiki na trgu nepremicnin

V zadnjem času so mediji polni novic o težavah v gospodarstvu in še posebej v gradbeništvu, ki se odražajo tudi na trgu nepremičnin. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji trenutno 16.000 neprodanih stanovanj, GURS pa je v svojih kvartalnih poročilih v letu 2009 naštel približno 4.000 transakcij s stanovanji. Če bi se tudi v prihodnjem obdobju ohranil enak obseg prodaj, bi se obstoječa zaloga prodajala štiri leta.

Pri brskanju po ponudbi nepremičnin v naši okolici je zanimivo, da se nekatere nepremičnine prodajajo že vsaj dve leti. Slednje je še posebej zanimivo tudi z vidika izgubljenih obresti, ki bi jih na banki prejeli prodajalci teh nepremičnin, če bi postavili realnejšo ceno. Če vzamemo, da trenutna obrestna mera za enoletno vezavo znaša 3,5%, vidimo, da je prodajalec pri 100.000 evrov vredni nepremičnini v enem letu izgubil 3.500 evrov bančnih obresti. Tisti, ki nepremičnino prodaja že 2 leti, pa je izgubil še več, saj so obrestne mere za dveletno vezavo še višje. V dveh letih je pri npr. 4,5% obrestni meri, ki jo za 2-letno vezavo ponuja Factor banka, izgubil že več kot 11.000 evrov. Pri tem seveda niso upoštevani stroški vzdrževanja takšne neprodane nepremičnine. V dosti slabšem položaju je seveda prodajalec, ki je gradnjo takšne nepremičnine financiral s posojilom, kjer so obrestne mere še višje.

V priloženi tabeli lahko vidimo, kako zelo se je znižalo število nepremičninskih poslov v začetku leta 2009. Upad opazimo tako pri številu poslov kot pri njihovi vrednosti. Glede na tretje četrtletje 2008 so se znižale povprečne vrednosti prodanih hiš, stanovanj in stavbnih zemljišč. Najbolj se je znižala povprečna vrednost prodanih hiš, in sicer za četrtino. Podatki se nanašajo na regijo, ki jo GURS v svojih poročilih imenuje okolica Celja in Maribora, v katero je vključena tudi Zgornja Savinjska dolina. V zadnjem četrtletju se je upadanje sicer ustavilo, vendar je lahko do slednjega prišlo tudi zaradi protikriznih ukrepov kot so subvencije za čakanje na delo ter subvencije za nakupe vozil, ki so zameglili dejanski obseg težav, pa če tudi so le začasne narave, in jih države v prihodnosti ne bo mogla ponavljati. Tudi visoka rast vrednosti na delniški trgih v letu 2009 je zagotovo povečala optimizem na trgu. Bomo videli, kako dolgo lahko takšen optimizem traja.

mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d.

Zlati V in 18-let KD Galilea

Revija Kapital je letos že šesto leto zapored podelila nagrade najboljšim vzajemnim skladom. Poudariti je potrebno, da najboljši ne pomeni najdonosnejši, ampak takšen, ki ima najboljše razmerje med donosom in tveganjem. Slovenski upravljavci so tokrat vrh zavzeli v devetih od štirinajstih kategorij. Nagrajeni so bili naslednji skladi:

• na ravni 1 leta: 
• delniški: NLB Skladi – dinamični delniški (globalni), PSP Živa (evropski), Abančna Balkan (balkanski), Tempelton Asian Growth Fund (azijski) in RCM Emergingmarkets Aktien (novi trgi); 
• mešani: Ilirika Modra kombinacija (globalni) in Infond Hrast (evropski);  
• obvezniški: SGAM Bonds EU-High Yield (evropski) ter VB Corporate Bond (globalni). 

• na ravni 5 let:  
• delniški: Probanka Beta (globalni), PSP Živa (evropski);  
• mešani: Publikum Primus;  
• obvezniški: Publikum Bond.

Poleg nagrad, ki jih je upravljavcem premoženja podelila revija Kapital, je smiselno omeniti tudi nagrado, ki so jo NLB Skladi prejeli s strani analitikov družbe Frost&Sullivan, in sicer za trženjske akcije, ki se niso osredotočale na pretekle donosnosti skladov, izogibale so se oglaševanju skladov agresivnih naložbenih politik ter se v večji meri osredotočale na osveščanje tako finančnih svetovalcev kot tudi vlagateljev.

Večina nagrajencev poudarja, da bodo v letu 2010 posebno pozornost namenili iskanju delnic podjetij z visokimi dividendami. Slednje bi naj našli predvsem med podjetji iz stabilnih panog, kot so proizvajalci hrane, pijač, tobaka, trgovine na drobno. Če pogledamo na ljubljansko borzo, lahko vidimo, da podjetij, ki bi izplačevala visoke dividende, ni ravno veliko. Najlepšo dividendo je v preteklem letu izplačal Salus, in sicer 8,79%, kar je res lep donos. Povprečna dividendna stopnja za najboljša podjetja, torej tista iz prve kotacije slovenske borze pa znaša komaj 2,06%, za podjetja iz standardne kotacije pa je še nižja in znaša le 1,23%.

Razlog za praznovanje imajo tudi pri KD Skladih, prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo je namreč dopolnil 18. let. Na spodnjem grafu lahko vidimo, koliko bi imel danes vlagatelj, če bi od ustanovitve mesečno vlagal 100 EUR v KD Galieo. Ob vloženih 21.000 EUR, bi imel danes vlagatelj, kljub globokemu padcu v zadnjih dveh letih še vedno dobrih 63.000 EUR. Povedano še drugače, kdor je pred 18-leti v sklad vložil 100 EUR ima danes 1.600 EUR, kar predstavlja 16,7% povprečni letni donos.

Vir: KD Skladi

mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d.