Leto 2009 nas je obdarilo z dokaj visokimi donosi, seveda, če ste si upali in zmogli vlagati. Delniški skladi so v povprečju porasli za 38%, mešani za 17%, obvezniški pa tudi za obveznice izjemno visokih 15%. Kljub visoki rasti pa lahko v spodnji tabeli vidimo, da so vrednosti delniških skladov še vedno 25%, mešanih pa 22% pod tistimi izpred dveh let, za razliko od obvezniških skladov, ki so tudi na ravni dveh let 10% v plusu. Izrek najuspešnejšega investitorja Warrena Buffetta: »Bodite pohlepni, ko so drugi panični, in bodite panični, ko so drugi pohlepni,« se je tokrat ponovno uresničil. Med delniškimi skladi je najvišjo rast z naskokom dosegel Reiffeisnov sklad, ki vlaga v Rusijo in ima kar 168% višjo vrednost kot pred letom. Na drugem mestu je s 100% rastjo še en sklad istega upravljalca, Reiffeisnov Emerging Markets, ki vlaga v hitro rastoče države, sledijo pa skladi, ki vlagajo v Azijo, Latinsko Ameriko in Vzhodno Evropo. Najslabše so se odrezali skladi, ki vlagajo na Balkan in Japonsko, slednji so izgubili 10%. Tudi med obvezniškimi skladi je največ pridobil sklad, ki vlaga v hitro rastoče države (+78%), največ pa je zaradi padajočega dolarja izgubil sklad, ki vlaga v dolarske obveznice.
Leto 2009 si bomo v Sloveniji zapomnili po propadu finančnih holdingov, v ZDA pa najbrž tudi po zaprtju 140 bank. Zagotovo lanskega leta ne bodo pozabili na Islandiji, saj se je njihov finančni sistem zaradi špekulacij sesul v prah. V Sloveniji si bomo leto zapomnili tudi po propadu Mure, LTH-ja, Elkroja, IUV-ja in stavkah v Gorenju, Preventu. V Sloveniji, v območju evra in v ZDA je delež tistih, ki ne morejo najti dela, presegel 10%, v Španiji in Latviji pa celo več kot 20%, pri čemer je v Španiji med mlajšimi od 25 let brezposelnost kar 44%. Za primer, v času velike depresije je bila v ZDA brezposelnost 25%. To pa ni edina podobnost s tistimi časi. V letu 2009 je bila dokončana najvišja stavba na svetu, 818 metrov visoki Burj Dubai, torej približno dve leti po začetku finančne krize. Tudi Empire State Building (448m) je bil izgrajen leta 1931, dve leti po začetku gospodarske depresije v letu 1929. Borze so v ZDA dosegle dno šele leta 1933, ko se je v filmu na Empire State Building povzpel King Kong. Evropa ni imela te sreče, namesto pošasti v filmu je dobila pravo pošast, Hitlerja. Med drugim tudi zato, ker je leta 1931 propadla avstrijska banka Creditanstalt in za njo še druge, njihovi varčevalci v Avstriji in Nemčiji pa so izgubili življenjske prihranke. Vlado Kreslin pravi: »Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden. Ko sonce zaide, pridejo zveri na plan ...«, jaz pa pravim, da vam v letu 2010 želim zdravja in miru.
mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d.
