V avgustu se je rast na delniških trgih ustavila. Pretekli mesec so delniški in mešani skladi v povprečju končali tam, kjer so bili pred mesecem, obvezniški pa so zopet nekaj pridobili (+1,17%). Toda razpoloženje na trgu se je pomembno spremenilo. Tokrat so največ vrednosti pridobili nepremičniski sklad PIA Europa Real (+14%) in po dolgem času tudi balkanski skladi (4-11%) in zlato. Med poraženci so tokrat vlečni konji večmesečne rasti kot so Kitajska in Brazilija ter energija in surovine. Letošnji povprečni donosi delniški skladov ostajajo pri 24 %, donosi mešanih in obvezniških skladov pa so približno polovico nižji. Med delniškimi skladi je v letošnjem letu največ pridobil RCM Russia, ki je letos skoraj podvojil vrednost. Pri mešanih skladih je zanimivo, da imajo letos vsi pozitivne donose, pri obvezniških skladih pa so zanimivi zelo visoki donosi obveznic iz hitro rastočih držav.
Letos je omagalo že 87 ameriških bank, kar je dober odstotek vseh ameriških bank. Če so še v začetku leta propadale po 1,7 banke na teden, je višja brezposelnost med posojilojemalci in posledično slabše odplačevanje najetih posojil dodatno povišala žrtve tudi med bankami. Trenutna statistika kaže kar 2,4 propadle ameriške banke tedensko. Nič čudnega torej, če zlato v zadnjih dveh letih že petič naskakuje mejo 1000 dolarjev za unčo. Še posebej je slednje zanimivo, ker je cena nafte v istem obdobju padala, kar bi lahko pomenilo, da se investitorji bolj kot inflacije bojijo ponovnih težav v finančnem sistemu. In to kljub dobri novici, da so cene ameriških nepremičnin prenehale padati. V prodaje pa niso prisiljeni samo prezadolženi američani. Med kandidati, ki bodo morali prodajati zastavljeno premoženje so zagotovo tudi slovenski finančni holdingi, ki imajo 1300 milijonov evrov več dolgov kot kapitala. Pomemben del teh dolgov pa je kratkoročnih.
In kako naprej? Zadnja rast je pokazala, da so se nakupi v času panike izplačali. Dobro bi bilo imeti na strani nekaj denarja, v kolikor se bi se letošnjo jesen panika ponovila, in bi vrednosti delnic ponovno močno upadle. Vedno, ne samo v času velikih nihanj, pa pride v poštev redno mesečno vplačevanje manjših zneskov. Verjetnost, da si bomo pokojnino ali šolnino priigrali s čakanjem na najbolj ugoden trenutek je namreč zelo majhna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar