VIX ima več prostora za rast kot za padec

VIX ima več prostora za rast kot za padecne datoteke. Indeks strahu je v
zadnjih mesecih zelo upadel, vprašanje koliko strah še lahko popušča. Skok
proti 40-tedenskem povprečju bi lahko pomenil pomembno znižanje tečajev.

DAX ima še prostor za rast, toda za padec ga je tudi vedno vec

DAX ima še prostor za rast, toda za padec ga je tudi vedno vecene datoteke.
Do 6150 točk, kjer se trenutno nahaja 200 tedensko povprečje ima dax še 14 %
prostora, toda padec nazaj proti 40-tedenskemu povprečju bi prinesel ravno
takšno izgubo. Spodnji del frafa kaže, da bi tudi DAX lahko začel ponovno
izgubljati proti zlatu.

Nafta se je ponovno odbila od 75 proti 55 dolarjev

Nafta se je ponovno odbila od 75 proti 55 dolarjev. Tako se odbija med 200
in 40 tedenskim povprečjem. Priložnosti za vsaj kratkotočno znižanje cene
nafte je torej kar še nekaj, oziroma 20 %.

Zlato zopet proti 1000 dolarjem

Zlato se zopet približuje 1000 dolarjem za unčo. Očitno vedno kupci ne
verjamejo v hitro okrevanje svetovnega gospodarstva.

AVGUST - Je rasti konec?

V avgustu se je rast na delniških trgih ustavila. Pretekli mesec so delniški in mešani skladi v povprečju končali tam, kjer so bili pred mesecem, obvezniški pa so zopet nekaj pridobili (+1,17%). Toda razpoloženje na trgu se je pomembno spremenilo. Tokrat so največ vrednosti pridobili nepremičniski sklad PIA Europa Real (+14%) in po dolgem času tudi balkanski skladi (4-11%) in zlato. Med poraženci so tokrat vlečni konji večmesečne rasti kot so Kitajska in Brazilija ter energija in surovine. Letošnji povprečni donosi delniški skladov ostajajo pri 24 %, donosi mešanih in obvezniških skladov pa so približno polovico nižji. Med delniškimi skladi je v letošnjem letu največ pridobil RCM Russia, ki je letos skoraj podvojil vrednost. Pri mešanih skladih je zanimivo, da imajo letos vsi pozitivne donose, pri obvezniških skladih pa so zanimivi zelo visoki donosi obveznic iz hitro rastočih držav.

Letos je omagalo že 87 ameriških bank, kar je dober odstotek vseh ameriških bank. Če so še v začetku leta propadale po 1,7 banke na teden, je višja brezposelnost med posojilojemalci in posledično slabše odplačevanje najetih posojil dodatno povišala žrtve tudi med bankami. Trenutna statistika kaže kar 2,4 propadle ameriške banke tedensko. Nič čudnega torej, če zlato v zadnjih dveh letih že petič naskakuje mejo 1000 dolarjev za unčo. Še posebej je slednje zanimivo, ker je cena nafte v istem obdobju padala, kar bi lahko pomenilo, da se investitorji bolj kot inflacije bojijo ponovnih težav v finančnem sistemu. In to kljub dobri novici, da so cene ameriških nepremičnin prenehale padati. V prodaje pa niso prisiljeni samo prezadolženi američani. Med kandidati, ki bodo morali prodajati zastavljeno premoženje so zagotovo tudi slovenski finančni holdingi, ki imajo 1300 milijonov evrov več dolgov kot kapitala. Pomemben del teh dolgov pa je kratkoročnih.

In kako naprej? Zadnja rast je pokazala, da so se nakupi v času panike izplačali. Dobro bi bilo imeti na strani nekaj denarja, v kolikor se bi se letošnjo jesen panika ponovila, in bi vrednosti delnic ponovno močno upadle. Vedno, ne samo v času velikih nihanj, pa pride v poštev redno mesečno vplačevanje manjših zneskov. Verjetnost, da si bomo pokojnino ali šolnino priigrali s čakanjem na najbolj ugoden trenutek je namreč zelo majhna.