10. avgust 2009

Tudi nafta ni neobčutljiiva na dolgoročna povprečja


Medtem ko so razvijajoči trgi (EEM), Brazilija (EWZ), Hong Kong (EWH) v povprečju presegli 200-tedensko povprečje, lahko opazimo, da nafta, tako kot razviti trgi (npr. DAX) še ni presegla te psihološke meje. Vidimo, lahko, da je triletno povprečje cene nafte poravnanno pri približno 75 dolarjih, in da ga nafta vsaj v prvem navalu ni presegla. Toda vidimo, lahko tudi, da se 40-tedensko povprečje počasi obrača, mogoče bi to pomenilo, da bi lahko nafta v naslednjem navalu preskočila 75 dolarjev in se napotila naprej navzgor.

Razvijajoči trgi ponovno vodijo rast

Medtem, ko DAX še ni presegel 200-tedenskega povprečja, so ga razvijajoči trgi v zadnji rast presegli. Če bi predpostavljali, da bodo okrevanje vodili novi trgi, potem je to dober znak. Pogled na njihovo primerjavo z zlatom kaže, da so tudi EM trgi povrnili pomemben del vrednosti proti zlatu, in da mogoče pa gre za obrat trenda. Bomo videli. Zanimibo bi bilo pogledati te trge bolj od blizu.

DAX bi lahko šel do 200-tedenskega povprečja pri 6.100


Pogled na graf indeksa DAX, kaže, da bi lahko naslednjo oviro DAX-u predstavljalo območje 6000-6100 točk, kjer se nahaja triletno povprečje. Oba stohastična kazalnika kažeta, da bi lahko imela zadnja rast še nekaj prostora navzgor. Na spodnjm delu grafa lahko gledamo primerjavo DAX-a s ceno zlata. Vidimo, lahko da so tudi nemške delnica v zadnjem medvedjem trendu izgubljale nasproti zlatu, vendar so od marca pomembno popravile svoje vrednost. Bi pa težko trdili, da zadnja rast pomeni tudi spremembo oz. obrat trenda. Prav lahko bi se zgodilo, da bi se razmerje med DAX-om in zlatom potem, ko bi dosegel recimo psihološko mejo 6.000 točk ali pa še malce višje triletno povprečje, ponovno obrnilo v prid zlatu.

5. avgust 2009

JULIJ - Je evforije konec?


Tudi v juliju so se tečaji na borzah v splošnem optimistično dvigovali. Največ vrednosti so pridobile delnice bank (+20%) in delnice hitrorastočih trgov (+17%), najmanj pa delnice rudnikov zlata (+2%) in delnice na ljubljanski borzi (+3%). V preteklem mesecu so v povprečju delniški skladi pridobili (+10%), mešani (+5%) in obvezniški (+2,5%). Pogled na spodnjo tabelo pokaže, da so donosi delniških, mešanih in obvezniških skladov v letošnjem letu pozitivni.

Če bi lahko tudi za prihodnje mesece napovedali podobno rast, kot je bila v zadnjih mesecih, bi bili lahko zagotovo vsi zelo zadovoljni. Toda vedeti moramo, da se lahko razpoloženje tudi zelo hitro obrne, deset odstotkov mesečno pač ni vzdržna rast.

V zadnjih mesecih sem več pozornosti namenil rasti, ki smo jih priča od marčevskega dna. Čas je, da zopet pogledamo donose zadnjih petih let. Katera območja so v zadnjih petih letih zabeležila najmočnejšo rast? Med delniškimi skladi so največ pridobili tisti, ki vlagajo v Latinsko Ameriko, Kitajsko ter rudnike zlata, največ pa so izgubili skladi, ki vlagajo v delnice bank in na Japonsko. Med delniškimi skladi, ki so v zadnjih petih letih izgubili precej vrednosti izstopa tudi sklad PIA Europa Real, ki vlaga v nepremičninske projekte in je izgubil 27% vrednosti. Pri mešanih skladih je največ pridobil Publikum Primus (+24%), največ pa je izgubil KD Galileo (-16%), ki se očitno ni uspel pravi čas znebiti pregretih slovenski delnic. Obvezniški skladi so se v zadnjem času izkazali kot hranilci vrednosti, saj imajo vsaj nominalno pozitivne donose v vseh opazovanih obdobjih. V petletnem obdobju so najvišje donose dosegli tisti obvezniški skladi, ki vlagajo v obveznice vzhodnoevropskih držav (30-40%).

In kako naprej? Spremembe v strukturi lastnikov Pivovarne Laško in Mercatorja odpirajo nove možnosti za prevzemne ponudbe, nekoč v prihodnosti. V kolikor pa vas slovenske lastniške igre ne zanimajo in bi želeli vlagati v regije z višjimi rastmi vam pri KD Skladih ponujajo KD Nove trge, pri Publikum PDU pa Azijske tigre in Komet. Glede na zadnjo rast bo najbrž še vedno aktualen tudi denarni sklad KD MM, kamor lahko vlagate trenutne presežke in jih ob morebitnih večjih padcih borznih trgov neobdavčeno preložite v delniške sklade.

Želite prejemati objave v e-poštni predal?

Prijava na novice

AddThis Feed Button