Ko gre velika banka po gobe

Zlato se je napotilo proti novim vrhovom

V zadnjem tednu je zlato pridobilo kar nekaj vrednosti. Danes je kljub 4 odstotnem padcu cene nafte pridobilo 0,5 odstotka. Težave ameriških hipotekatnih bank kot jih opisujejo prispevki na bloombergu bodo najbrž omehčale ameriški FED glede nakazovanja morebitnih višanj obrestnih mer.

Stave na nadaljnje padce so že pomembno večje od povprečja

Razmerje med stavami na nadaljnje padce, ki jih kaže kazalnik CPC so že pomembno večje od dolgoročnih povprečij, toda lahko bi še narasle.

Volatilnost še ima nekaj prostora za rast

VIX, ki kaže pričakovano volatilnost indeksa S&P 500 je v zadnjih dveh mesecih pridobil precej vrednosti in za kratko že prebil vrednost 30. Toda, vidimo lahko tudi, da je se je v zadnjem letu že trikrat močno približal vrednosti 40, kar bi lahko pomenilo, da ima še nekaj prostora za rast, ki bi na drugi strani najbrž predstavljal padec indeksa S&P 500. Več o indekau VIX najdete tule.

S&P 500 - Je visok promet v zadnjem tednu že znak kapitulacije?

V preteklem tednu je promet z delnicami, ki sestavljajo indeks S&P 500 močno porasel. Na spodnjem delu grafa lahko vidimo, da je promet v zadnjih treh letih v povprečju narašča, da pa so izbruhi prometa povezani, še posebej v zadnjem času, povezani s pomembni spremembami smeri. Od konca maja je S&P 500 izgubil že 16 % vrednosti, kar je precejšen padec v samo dveh mesecih. Verjetno bi bil čas za kakšen preobrat.

Mesečno poročilo-2008-junij-Naftno polletje

Prvo polovico leta je zaznamovala močna podražitev nafte in na drugi strani močni padci tečaja večine vrednostnih papirjev. Nafta še vedno nadaljuje pot navzgor in se že bliža ceni 150 dolarjev. V letu 2007 so razvijajoči trgi po porabi nafte dohiteli razvite trge in tudi vnaprej lahko pričakujemo, da bo poraba nafte v manj razvitem delu sveta rasla hitreje kot v razvitem delu sveta, saj so tehnologije, ki jih uporabljajo, bolj potratne. Pomembna težava so tudi državno določene in subvencionirane cene v precejšnjem delu sveta. Potrošniki na Kitajskem, Indiji, Venezueli, Indoneziji se namreč sploh ne zavedajo, da se je nafta v svetu podražila, zato pri porabi še niso pričeli varčevati, nič čudnega torej, da tudi zlato proti nafti izgublja na vrednosti.

Med delniškimi skladi po donosih v letošnjem letu še vedno prevladujejo surovinski in energetski skladi, poraženci Indija, Turčija, Kitajska in Balkan pa so padce še poglobili. V povprečju so vrednosti delniških skladov nižje kar za 20 odstotkov. Vrednosti mešanih skladov so po prvi polovici leta v povprečju nižje za 13 odstotkov, med njimi pa ni nobenega pozitivnega. V povprečju so delniški skladi v letu izgubili 21 %, v zadnjih treh letih so vlagatelji v zadnjih treh letih zaslužili 11 % in v zadnjih petih letih še vedno solidnih 60 %. Mešani skladi so v prvi polovici leta ravno na takšnih ravneh kot pred letom, na ravni treh let pa so prinesli več kot delniški skladi, in sicer solidnih 20 %. Na ravni petih let so mešani skladi skoraj izenačeni z delniškimi, pri čemer je potrebno opozoriti, da je med mešanimi skladi pomemben delež starih slovenskih vzajemnih skladov, ki niso ravno tipični mešani skladi, saj imajo v portfelju še vedno pomemben delež delnic slovenskih podjetij, ki jih zaradi nedokončanega umika države iz gospodarstva še niso uspeli prodati. Donosi obvezniških skladov v nobenem od opazovanih obdobij niso dohitevali inflacije.

In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajal do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutni padci glavnih indeksov niso dosegli niti polovice takratnih, zato je razlogov za skrb precej. Toda tudi pot navzdol ni ravna, zato panična prodaja ni edina rešitev.

Imajo prodajalci še nekaj streliva?

Razmerje med stavami na padec in stavami rast ali drugače gledano tudi razmerje med potrebami po varovanju pred padci in stavami na rastjo je v zadnjem tednu preseglo naraščajoče 40-tedensko in 200-tedensko povprečje. Toda kljub temu lahko na grafu vidimo, da so se obrati indeksa S&P 500 dogajali šele, ko je delež pesimistov pomembno presegel delež optimistov (1,5 do celo 1,7). Kljub zadnjim padcem bi se lahko torej pokazalo, da imajo prodajalci na zalogi še nekaj streliva

Tečaji bodo še razgibani

Index VIX je v preteklem tednu pošteno preskočil 40-tedensko povprečje pri 23, in se povzpel do 25,36. Na gibanje VIX sem opozarjal odkar se je odbil od lokalnega minimuma pri 15,50. Kot lahko vidimo na grafu ima volatilnost še kar nekaj prostora za rast, saj je v zadnjem letu že trikrat dosegel vrednost 37.

 

Iz gibanja VIX lahko tudi opazimo, da bo od prvega izbruha volatilnosti kmalu minilo eno leto. Lansko leto je volatilnost močno rasla v obdobju od aprila do konca avgusta, se bo letos zgodba ponovila?

Zlato na tedenski ravni sumljivo poceni nasproti nafti

Na tedenskem grafu cene zlata lahko vidimo, da se cena zlata še vedno giblje okoli nekakšnega odpora pri 930 dolarjih. Oba stohastična kazalnika kažeta, da bi lahko v prihodnosti poraslo še kaj više. Tudi, če ga primerjamo z nafto, kar prikazuje spodnji del grafa vidimo, da zlato v zadnjih treh letih še ni bilo tako poceni v primerjavi z nafto. V zadnjih dveh letih je izgubil že skoraj polovico vrednosti nasproti nafti. Po moje bi bil čas za kakšno korekcijo cene zlata nasproti nafti.

 

Gledano čez palec bi lahko še vedno govorili, da se nafta proti zlatu draži, tudi če bi zlato poraslo za kakšnih 30 odstotkov ali pa če se nafta pocenila za 25 odstotkov. Seveda je mogoča tudi kombinacija padca cene nafte ob hkratni podražitvi zlata. Da bi se nafta kaj bolj resno pocenila, bi morali najbrž opaziti pomembno znižanje povpraševanja po nafti oz. bi se morale zaloge nafte pomembno povečati, na kar pa si v vročem poletju ne bi upal staviti. Še posebej, ker velik del potrošnikov nafte ne kupuje po tržnih cena, pač pa po subvencioniranih cenah (Kitajska, Indija, Indonezija, Venezuela, ...). Tudi če je nafta dražja, se potrošnja v vedno pomembnejšem delu sveta torej ne zmanjšuje. Do korekcije cenovnega razmerja med zlatom in nafto bi lahko prišlo tudi v primeru podražitve zlata, do slednjega bi zelo verjetno prišlo, če bi investitorji zaznali šibkost pri protinflacijski naravnanosti centralnih bank. Ameriški FED ima pri sedanji 2 odstotni ključni obrestni meri še 2 odstotka prostora. Za popravek cene zlata proti nafti bi bilo po moje dovolj že, da ne bi več omenjal morebitnega jesenskega povišanja obrestnih mer.