27. maj 2008
S&P 500 se je lepo odbil navzdol
Na grafu lahko vidimo, kako se je S&P 500 odbil od 50-tedenskega povprečja (1430) proti 200-tedenskemu (1310). Če se bo nafta še dolgo držala pri tako visokih nivojih ne bi bilo nič nenavadnega, če bi indeksi na v prihodnjih tednih nadaljevali pot navzdol.
23. maj 2008
Warren Buffettovi odgovori na vprašanja evropskih MBA-študentov
Na turneji po Evropi je Buffet odgovarjal tudi na vprašanja izbranih 7-ih MBA študentov iz celotne Evrope. Celotno novinarsko konferenco, si lahko ogledate tule, povzetek pa sem pripravil spodaj.
1. Buffett naj bi večkrat izjavil, da pri vodstvih podjetij, ki jih kupuje išče inteligenco, energijo in integriteto. Študenta zanima, kako jo najde. Buffet pravi, da preprosto, ker je to razvidno iz večdesetletnih rezultatov podjetij, ki razkrivajo tudi, kako so se obnašali v težkih časih, kako so obravnavali odjemalce in zaposlene. Vodstev torej ne išče v razredu 100 MBA-jevce, za katere sicer verjame, da so bistri in polni energije.
2. Kaj počne v prostem času? Pravi, da ima precej prostega časa, ker v Berkshire Hathawayu vse delo opravijo menedžerji sami, on le sedi v pisarni in bere ter občasno dvigne telefon (:)). Pravi, da najbrž preživi več časa ob računalniku kot Bill Gates. Vsaj 12 ur na teden igra bridge, in sicer na internetu pod nazivom T-bone. Igra skoraj vsak večer. Za partnerja ima italijanko, ki jo je srečal v ZDA, in je sicer dvakratna svetovna prvakinja v bridgu. Pravi, da je nekoč igral golf, vendar zdaj le še občasno, ker je postal tako slab, da se ne more več gledat. Rad bere in gleda filme, toda najraje od vsega vodi Berkeshire Hathaway.
3. Kaj je zanj sreča in kaj ga žene naprej, glede na vse kar je že dosegel? Pravi, da ima srečo, da lahko pri 77-ih letih še vedno počne vsak dan ravno tisto, kar ga veseli. Pravi, da skoraj odpleše v službo. Pravi, da ga veseli delo, ki ga opravlja. Rad ima ljudi, s katerimi dela ter menedžerje s katerimi sodeluje. Rad ima delničarje s katerimi sodeluje. Prav ničesar ne bi zamenjal.
4. Kaj meni o enakosti? Pravi, da lahko komentira le razmere v ZDA. Meni, da davčni sistem v ZDA, po katerem on, ki zasluži milijone, plača manjši delež dohodkov državi kot kdorkoli v njegovi pisarni ni najbolj pravičen. Meni, da bi to morali spremeniti.
5. Glede na to, da imajo v lasti 76 odličnih podjetij in da je star že 77 let je najbrž v svojem življenju sodeloval z najboljšimi menedžerji. Kaj se je od njih naučil, in kaj slednji delajo drugače. Kaj bi lahko izboljšal pri menedžerjih v javnem sektorju? Meni, da je njihova skupna lastnost (poleg že omenjene inteligentnosti, energije ter integritete) strast. Meni, da svojega dela ne opravljajo zaradi denarja. Vsaj 3/4 menedžerjev v njihovih podjetjih je finančno neodvisnih in jim ne bi bilo potrebno hoditi v službo. Delajo, ker ljubijo svoje kreativno delo. Pravi, da so kot slikarji, ki slikajo slikajo sliko, ki jo imajo v glavi. Svojo strast, entuzijazem, privrženost nehote prenašajo na svoje sodelavce. Ali bi bilo mogoče takšen način dela prenesti v javni sektor? Meni, da nekaterim voditeljem to uspeva (John Kennedy) in upa, da bo to uspelo prihodnjemu ameriškemu predsedniku.
6. Buffet rad pravi da je njegov naložbeni horizont večnost, na drugi strani je privat equity skladi kupijo podjetja za tri do sedem let in jih potem prodajo naprej. Meni, da s tem ko podjetnikom obljubijo, da ne bodo preprodali podjetij, ki so jih ustvarali, privabljajo nove odlične posle. Podjetniki vedo, da podjetje, ki so ga ustvarjali 30-40 let ne bodo preprodali čez 3-4 leta ali pa ga zadolžili do vratu. Meni, da je to poslovni model, ki bo preživel preizkus časa.
7. Kaj meni o neizkoriščenih potencialih žensk v poslovnem svetu? Meni, da je svet dolgo zanemarjal sposobnosti žensk. Rojen je bil v letu 1930, in če bi bil ženska, ne bi mogel ustvariti tega kar je ustvaril. Ne bi imel enakim možnosti, še njegova družina bi nanj gledali povsem drugače. Najbrž se z njim ne bi pogovarjali na enak način kot so se, kljub temu da bi imel enako bister. Meni, da se je v ZDA položaj žensk pomembno izboljšal v času njegovega življenja. Do leta 1921 ženske niso imele niti volilne pravice, niso mogle biti sodnice, ponekod tudi niso mogle dedovati. Trenutno imajo v Berkshir Hathawayu 3 izvršne direktorice (CEO) in meni, da jih bodo imeli v prihodnosti še več, saj je talent preredka dobrina, da bi ga zavračali. Ko je leta 1951 končal Columbia Business School je bila v celotnem letniku le ena ženska. Danes se letno sreča s študenti 32 univerz in po njegovi oceni je med njimi tretjina žensk. Meni, da se svet vrti v pravo smer, toda prepočasi.
8. V preteklih letih smo bili priča rasti privat equity skladov, danes pa smo priča rastočemu pomenu državnih skladov (sovereign funds). Kaj meni o državnih skladih, ki kupujejo ameriška in evropska podjetja? Meni, da ima tudi ZDA svoj državni sklad, in sicer v obliki trgovinskega primankljaja v višini 700-800 milijard dolarjev letno, kar pomeni, da cca. 2 milijard dolarjev denarja dnevno ZDA plačajo iz države ven, ker uvozijo več kot izvozijo. In sicer američani večinoma uvažajo za potrošnjo, pri tem da potrošijo 5-6 odstotkov več kot pa proizvedejo. 700 milijonov dolarjev dnevno američani pošljejo kitajcem. Američani torej sami ustvarjajo kapital v teh državah z državnimi skladi. Mogoče bi američanom bilo sicer všeč, če bi kitajci, arabci, ... denar, ki jim ga američani pošiljajo shranili pod žimnico, toda tega tujci seveda ne bodo naredili. Najprej so kupovali zgolj ameriške državne obveznice. Lahko bi s tem denarjem izvajali tuje neposredne naložbe v ZDA (gradili tovarne), in nekaj tega je bilo. Seveda pa lahko kupujejo tudi delnice, ki so na borzah. Obstoj državnih skladov je glede na ravnanje američanov praktično neizogiben. Sam jemlje takšne investitje kot dodatno obliko institucionalnih investitorjev. Ko investitor investira v tuji državi, je po njegovem mnenju več skrbi na strani takšnega investitorja kot pa na strani države, v kateri se investira. Meni, da ZDA ni potrebno skrbeti, kaj bo z naložbami tujcev. Meni, da so tujci ravno tako odgovorni investitorji kot američani. V nekaterih primerih mogoče celo bolj. Glede tega nima strahov. Bo pa ta pojav po njegovem mnenju vedno bolj pomemben. Dokler bo ameriški trgovinski primankljaj tako velik, bodo tujci v takšni ali drugačni obliki postajali lastniki premoženja v ZDA, med njimi bodo tudi državni skladi.
Vprašanje medijev:
1. CNBC: Kako visoke cene nafte vplivajo na njegove investicijske odločitve? Meni, da imajo konkurenti podjetij v lasti holdinga podobne strukture stroškov, zato po njegovem mnenju visoka cena nafte ne vpliva na njihove portfeljske odločitve. Ima pa visoka cena nafte precejšen vpliv na trgovinski primankljaj ZDA. Seveda si želi, da bi pred leti kupil več delnic naftnih podjetij. Ne vpliva pa draga nafta na to, ali bo še naprej lastnik Coca Cole, Wells Farga, American Expressa ... ali ne. Na drugi strani draga nafta ugodno vpliva na njegove deleže v železničarskih podjetjih, saj postaja prevoz po železnici cenovno ugodnejši kot cestni prevoz. Draga nafta ima velikanski pomen za družbo kot celoto, na njegove investicijske odločitve pa nima pomembnega vpliva.
2. Corierre dela Sera: Kakšno je njegovo mnenje o Evropi po tej turneji. Ali si želi, da bi prišel v Evropo že prej, glede na to, da je nekoč menil, da je premalo dinamična? Ja, želi si, da bi prišel že prej. Če bi prišel pred 10-20 leti, bi najbrž kupil že več podjetij. Trenutno je edino podjetje izven ZDA izraelski ISCAR. Toda bolje pozno kot nikoli. Na turneji je srečal mnogo uspešnih poslovnežev. Samo zadnji večer se je pogovarjal s 40-timi, in pravi, da razen občasnih jezikovnih ovir drugih razlik med ameriškimi in evropskimi podjetniki ni.
3. Bloomberg TV: Glede na to, da išče inteligenco, integriteto in energijo, in glede na to, da ima v lasti 20 odstotkov bonitetnega podjetja Moody's, za katerega se ugotavlja, da so mendžerji zavajali javnost. Ali bo zahteval zamenjavo teh menedžerjev? Pravi, da mendžerjev javnih podjetij, v katerih so lastniki niso nikoli menjali. Če si lastnik delnic podjetja 10-20 let, se bi najbrž kdaj zgodilo tudi kaj slabega. In če upravljaš s skupino, ki ima 250.000 zaposlenih, vsak trenutek kdo dela kaj, česar si ne želimo. Podjetje Moody's ima svet direktorjev, ki bo preveril dejatva in ukrepal. Kot delničar se v to ne bo vpletal.
4. Bloomberg News: Zakaj je izbral Italjo? Kaj meni o raznolikost v Evropi (jeziki, zakonodaja)?Italija, Španija in Nemčija so velike države, z mnogo družinskimi podjetji za katere meni, da bi se lahko znašla v njihovem portfelju v naslednjih 10, 20, 30-tih letih. Na svetu je 30-40 držav, ki so dovolj velike, da imajo dovolj velika podjetja, katerih nakup bi ga zanimal. Ni potrebno, da bi poznal vse podrobnosti zakonodaje, da se lahko odloča.
5. Dow Jones: Kaj meni o vlogi države v globalizaciji? Zagotovo je globalna trgovina v splošne koristna za vse strani, vendar ni tudi za vsakega posameznika ali posamezne skupine. Zato so pomembne varnostne mreže, ki pomagajo tistim, ki jih globalizacija neposredno prizadane. Zagotovo se bodo svetovni voditelji v prihodnjih 5-10 letih veliko pogovarjali o izboljšanju svetovne ureditve.
6. La Stampa: Kaj meni o nagrajevanju mendžerjev in plačah mendžerjev po svetu? Zelo pomembno je kdo vodi podjetje. Večje kot je, bolj je to pomembno. Sam nima nobenih problemov, da se izjemni dosežki nagradijo z izjemnimi nagradami. Toda trenutni sistem nagrajevanja mendžerjev, se je pogosto izkazal za slabega. Sam sedi v odboru za nagrajevanje, in pravi, da v 40-tih letih niso izgubili mendžerja zaradi prenizkih nagrad. Meni, da to ni ravno visoka znanost. Nimajo svetovalcev za nagrajevanje. Meni, da pri nagrajevanju menedžerjev v ZDA tržni sistem ne deluje, in je daleč od popolnosti. V Berkshire Hathawayu so razmerja bolj enostavna in čista. Na eni strani so oni kot lastniki in na drugi strani menedžerji, ki vodijo podjetja. Ker lastniki razumejo panoge, lahko postavljajo standarde, česar za ameriška podjetja na splošno ne more trditi. Med posli so velike razlike. Nekateri zahtevajo veliko kapitala, drugi dosti manj. Eni so tako dobri, da bi tudi šimpanz dosegal dobre rezultate, drugi pa tako zahtevni, da moraš resnično biti genij, da jih vodiš uspešno.
1. Buffett naj bi večkrat izjavil, da pri vodstvih podjetij, ki jih kupuje išče inteligenco, energijo in integriteto. Študenta zanima, kako jo najde. Buffet pravi, da preprosto, ker je to razvidno iz večdesetletnih rezultatov podjetij, ki razkrivajo tudi, kako so se obnašali v težkih časih, kako so obravnavali odjemalce in zaposlene. Vodstev torej ne išče v razredu 100 MBA-jevce, za katere sicer verjame, da so bistri in polni energije.
2. Kaj počne v prostem času? Pravi, da ima precej prostega časa, ker v Berkshire Hathawayu vse delo opravijo menedžerji sami, on le sedi v pisarni in bere ter občasno dvigne telefon (:)). Pravi, da najbrž preživi več časa ob računalniku kot Bill Gates. Vsaj 12 ur na teden igra bridge, in sicer na internetu pod nazivom T-bone. Igra skoraj vsak večer. Za partnerja ima italijanko, ki jo je srečal v ZDA, in je sicer dvakratna svetovna prvakinja v bridgu. Pravi, da je nekoč igral golf, vendar zdaj le še občasno, ker je postal tako slab, da se ne more več gledat. Rad bere in gleda filme, toda najraje od vsega vodi Berkeshire Hathaway.
3. Kaj je zanj sreča in kaj ga žene naprej, glede na vse kar je že dosegel? Pravi, da ima srečo, da lahko pri 77-ih letih še vedno počne vsak dan ravno tisto, kar ga veseli. Pravi, da skoraj odpleše v službo. Pravi, da ga veseli delo, ki ga opravlja. Rad ima ljudi, s katerimi dela ter menedžerje s katerimi sodeluje. Rad ima delničarje s katerimi sodeluje. Prav ničesar ne bi zamenjal.
4. Kaj meni o enakosti? Pravi, da lahko komentira le razmere v ZDA. Meni, da davčni sistem v ZDA, po katerem on, ki zasluži milijone, plača manjši delež dohodkov državi kot kdorkoli v njegovi pisarni ni najbolj pravičen. Meni, da bi to morali spremeniti.
5. Glede na to, da imajo v lasti 76 odličnih podjetij in da je star že 77 let je najbrž v svojem življenju sodeloval z najboljšimi menedžerji. Kaj se je od njih naučil, in kaj slednji delajo drugače. Kaj bi lahko izboljšal pri menedžerjih v javnem sektorju? Meni, da je njihova skupna lastnost (poleg že omenjene inteligentnosti, energije ter integritete) strast. Meni, da svojega dela ne opravljajo zaradi denarja. Vsaj 3/4 menedžerjev v njihovih podjetjih je finančno neodvisnih in jim ne bi bilo potrebno hoditi v službo. Delajo, ker ljubijo svoje kreativno delo. Pravi, da so kot slikarji, ki slikajo slikajo sliko, ki jo imajo v glavi. Svojo strast, entuzijazem, privrženost nehote prenašajo na svoje sodelavce. Ali bi bilo mogoče takšen način dela prenesti v javni sektor? Meni, da nekaterim voditeljem to uspeva (John Kennedy) in upa, da bo to uspelo prihodnjemu ameriškemu predsedniku.
6. Buffet rad pravi da je njegov naložbeni horizont večnost, na drugi strani je privat equity skladi kupijo podjetja za tri do sedem let in jih potem prodajo naprej. Meni, da s tem ko podjetnikom obljubijo, da ne bodo preprodali podjetij, ki so jih ustvarali, privabljajo nove odlične posle. Podjetniki vedo, da podjetje, ki so ga ustvarjali 30-40 let ne bodo preprodali čez 3-4 leta ali pa ga zadolžili do vratu. Meni, da je to poslovni model, ki bo preživel preizkus časa.
7. Kaj meni o neizkoriščenih potencialih žensk v poslovnem svetu? Meni, da je svet dolgo zanemarjal sposobnosti žensk. Rojen je bil v letu 1930, in če bi bil ženska, ne bi mogel ustvariti tega kar je ustvaril. Ne bi imel enakim možnosti, še njegova družina bi nanj gledali povsem drugače. Najbrž se z njim ne bi pogovarjali na enak način kot so se, kljub temu da bi imel enako bister. Meni, da se je v ZDA položaj žensk pomembno izboljšal v času njegovega življenja. Do leta 1921 ženske niso imele niti volilne pravice, niso mogle biti sodnice, ponekod tudi niso mogle dedovati. Trenutno imajo v Berkshir Hathawayu 3 izvršne direktorice (CEO) in meni, da jih bodo imeli v prihodnosti še več, saj je talent preredka dobrina, da bi ga zavračali. Ko je leta 1951 končal Columbia Business School je bila v celotnem letniku le ena ženska. Danes se letno sreča s študenti 32 univerz in po njegovi oceni je med njimi tretjina žensk. Meni, da se svet vrti v pravo smer, toda prepočasi.
8. V preteklih letih smo bili priča rasti privat equity skladov, danes pa smo priča rastočemu pomenu državnih skladov (sovereign funds). Kaj meni o državnih skladih, ki kupujejo ameriška in evropska podjetja? Meni, da ima tudi ZDA svoj državni sklad, in sicer v obliki trgovinskega primankljaja v višini 700-800 milijard dolarjev letno, kar pomeni, da cca. 2 milijard dolarjev denarja dnevno ZDA plačajo iz države ven, ker uvozijo več kot izvozijo. In sicer američani večinoma uvažajo za potrošnjo, pri tem da potrošijo 5-6 odstotkov več kot pa proizvedejo. 700 milijonov dolarjev dnevno američani pošljejo kitajcem. Američani torej sami ustvarjajo kapital v teh državah z državnimi skladi. Mogoče bi američanom bilo sicer všeč, če bi kitajci, arabci, ... denar, ki jim ga američani pošiljajo shranili pod žimnico, toda tega tujci seveda ne bodo naredili. Najprej so kupovali zgolj ameriške državne obveznice. Lahko bi s tem denarjem izvajali tuje neposredne naložbe v ZDA (gradili tovarne), in nekaj tega je bilo. Seveda pa lahko kupujejo tudi delnice, ki so na borzah. Obstoj državnih skladov je glede na ravnanje američanov praktično neizogiben. Sam jemlje takšne investitje kot dodatno obliko institucionalnih investitorjev. Ko investitor investira v tuji državi, je po njegovem mnenju več skrbi na strani takšnega investitorja kot pa na strani države, v kateri se investira. Meni, da ZDA ni potrebno skrbeti, kaj bo z naložbami tujcev. Meni, da so tujci ravno tako odgovorni investitorji kot američani. V nekaterih primerih mogoče celo bolj. Glede tega nima strahov. Bo pa ta pojav po njegovem mnenju vedno bolj pomemben. Dokler bo ameriški trgovinski primankljaj tako velik, bodo tujci v takšni ali drugačni obliki postajali lastniki premoženja v ZDA, med njimi bodo tudi državni skladi.
Vprašanje medijev:
1. CNBC: Kako visoke cene nafte vplivajo na njegove investicijske odločitve? Meni, da imajo konkurenti podjetij v lasti holdinga podobne strukture stroškov, zato po njegovem mnenju visoka cena nafte ne vpliva na njihove portfeljske odločitve. Ima pa visoka cena nafte precejšen vpliv na trgovinski primankljaj ZDA. Seveda si želi, da bi pred leti kupil več delnic naftnih podjetij. Ne vpliva pa draga nafta na to, ali bo še naprej lastnik Coca Cole, Wells Farga, American Expressa ... ali ne. Na drugi strani draga nafta ugodno vpliva na njegove deleže v železničarskih podjetjih, saj postaja prevoz po železnici cenovno ugodnejši kot cestni prevoz. Draga nafta ima velikanski pomen za družbo kot celoto, na njegove investicijske odločitve pa nima pomembnega vpliva.
2. Corierre dela Sera: Kakšno je njegovo mnenje o Evropi po tej turneji. Ali si želi, da bi prišel v Evropo že prej, glede na to, da je nekoč menil, da je premalo dinamična? Ja, želi si, da bi prišel že prej. Če bi prišel pred 10-20 leti, bi najbrž kupil že več podjetij. Trenutno je edino podjetje izven ZDA izraelski ISCAR. Toda bolje pozno kot nikoli. Na turneji je srečal mnogo uspešnih poslovnežev. Samo zadnji večer se je pogovarjal s 40-timi, in pravi, da razen občasnih jezikovnih ovir drugih razlik med ameriškimi in evropskimi podjetniki ni.
3. Bloomberg TV: Glede na to, da išče inteligenco, integriteto in energijo, in glede na to, da ima v lasti 20 odstotkov bonitetnega podjetja Moody's, za katerega se ugotavlja, da so mendžerji zavajali javnost. Ali bo zahteval zamenjavo teh menedžerjev? Pravi, da mendžerjev javnih podjetij, v katerih so lastniki niso nikoli menjali. Če si lastnik delnic podjetja 10-20 let, se bi najbrž kdaj zgodilo tudi kaj slabega. In če upravljaš s skupino, ki ima 250.000 zaposlenih, vsak trenutek kdo dela kaj, česar si ne želimo. Podjetje Moody's ima svet direktorjev, ki bo preveril dejatva in ukrepal. Kot delničar se v to ne bo vpletal.
4. Bloomberg News: Zakaj je izbral Italjo? Kaj meni o raznolikost v Evropi (jeziki, zakonodaja)?Italija, Španija in Nemčija so velike države, z mnogo družinskimi podjetji za katere meni, da bi se lahko znašla v njihovem portfelju v naslednjih 10, 20, 30-tih letih. Na svetu je 30-40 držav, ki so dovolj velike, da imajo dovolj velika podjetja, katerih nakup bi ga zanimal. Ni potrebno, da bi poznal vse podrobnosti zakonodaje, da se lahko odloča.
5. Dow Jones: Kaj meni o vlogi države v globalizaciji? Zagotovo je globalna trgovina v splošne koristna za vse strani, vendar ni tudi za vsakega posameznika ali posamezne skupine. Zato so pomembne varnostne mreže, ki pomagajo tistim, ki jih globalizacija neposredno prizadane. Zagotovo se bodo svetovni voditelji v prihodnjih 5-10 letih veliko pogovarjali o izboljšanju svetovne ureditve.
6. La Stampa: Kaj meni o nagrajevanju mendžerjev in plačah mendžerjev po svetu? Zelo pomembno je kdo vodi podjetje. Večje kot je, bolj je to pomembno. Sam nima nobenih problemov, da se izjemni dosežki nagradijo z izjemnimi nagradami. Toda trenutni sistem nagrajevanja mendžerjev, se je pogosto izkazal za slabega. Sam sedi v odboru za nagrajevanje, in pravi, da v 40-tih letih niso izgubili mendžerja zaradi prenizkih nagrad. Meni, da to ni ravno visoka znanost. Nimajo svetovalcev za nagrajevanje. Meni, da pri nagrajevanju menedžerjev v ZDA tržni sistem ne deluje, in je daleč od popolnosti. V Berkshire Hathawayu so razmerja bolj enostavna in čista. Na eni strani so oni kot lastniki in na drugi strani menedžerji, ki vodijo podjetja. Ker lastniki razumejo panoge, lahko postavljajo standarde, česar za ameriška podjetja na splošno ne more trditi. Med posli so velike razlike. Nekateri zahtevajo veliko kapitala, drugi dosti manj. Eni so tako dobri, da bi tudi šimpanz dosegal dobre rezultate, drugi pa tako zahtevni, da moraš resnično biti genij, da jih vodiš uspešno.
20. maj 2008
Short ETF
Ena od možnih stav na padec svetovnih indeksov so tudi short skladi. Na grafu lahko vidite gibanje enega izmed njih, ki inverzno sledi gibanju indeksa S&P 500.
E-obvestila Publikum skupine, Vsi skladi Publikum PDU brez vstopne provizije
E-obvestila Publikum skupine Vsi skladi Publikum PDU brez vstopne provizijeIzkoristite znižane vstopne stroške ter investirajte na kapitalske trge preko vzajemnih skladov Publikum PDU Akcija velja za sklade, ki jih upravlja družba za upravljanje Publikum PDU:
Popust ne velja za vstopne stroške pri varčevalnih načrtih, ki ostanejo nespremenjeni.
|
Želite spremeniti svoje nastavitve? |
© Publikum d.d., Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300 6060 Varovanje zasebnosti |
19. maj 2008
Warren Buffett o možnih naložbah v EU
Blooomberg objavlja uro dolg intervju z Warrenom Buffetom o njegovih pričakovanjih glede možnih prevzemov v Evropi. V intervijuju Buffet predstavi, kako je prišlo do nakupa izraelskega družinskega ISCAR. Pravi, da mora najprej razumeti posel, v katerem je potencialna tarča. To pomeni, da si lahko predstavlja, kašen bo ta posel čez 5, 10, 20 let. V podjetju mora prepoznati trajno konkurenčno prednosti, torej takšno, ki ne bo izničena čet noč. Podjetje mora imeti že dokazano dober menedžment, saj ga Buffett ne more pripeljati s sabo. Pravi, da je na sedežu holdinga zgolj 19 zaposlenih in ne morejo voditi 67 podjetij, ki jih obvladujejo z 250.000 zaposlenimi. Izrecno tudi poudarja, da pri svojem delu ni nikoli uporabljal storitev svetovalnih podjetij, kot so McKinsey. Na turneji po evropskih finančnih prestolnicah se želi Buffett predstaviti podjetjem, ki bi lahko v prihodnosti prišla v situacijo, da bi želela prodati svoj družinski delež. Slednje bi se lahko zgodilo zaradi družinskih prepirov, davčnih razlogov, ... Glede velikost naložb, si Buffett želi, čim večje. Pravi, da vso odgovornost za presojo prevzema nase, in da lahko letno opravi 10 nakupov, ne more pa jih opraviti 20. Med panogami, meni, da še posebej dobro razume potrošniške dobrine. Med osebami, ki so nanj najbolj vplivali meni da so bile to:
- njegov oče in
- Benjamin Graham (poznan po knjigi Prudent Investor),
- 50-letni sodelavec Charlie Munger ter
- žena.
Meni, da nekatere osebe zelo vplivajo na to, kakšni ljudje postanemo. Človek bi moral paziti na svojo ljudi, s katerimi se druži, saj jim nehote postaja podoben. Zelo dobro je torej, če se družimo z ljudmo, ki vedo več od nas. Zase pravi, da uživa v svojem delu in da ima resnično rad ljudi s katerimi dela znotraj Berkshire Hathawaya in znotraj podjetij, ki so v njegovi lasti. Pravi celo, da podjetja, razen tistih, ki so se selili iz družinskih razlogov ni nihče zapustil.
Warren Buffet v lovu za naložbami v Evropi
Warren Buffett se v zadnjem času pritožuje, da v ZDA ne najde dovolj velikih podjetij oz. naložb, ki bi lahko pomembno vplivale na dobičke njegovega holdinga, zato išče naložbe tudi v Evropi. Verjame, da bo dolar tudi v prihodnje šibak in da bodo zato evrske naložbe v prihodnje še bolj zanimive zanimive. Do sedaj ima izven ZDA naložbe v Izraelu (družinsko podjetja industrijskih orodij - ISCAR), Kitajskem in Veliki Britaniji. Buffetovo pot po finančni Evropi ureja italijan Angelo Moratti, ki ga je od leta 2004, štirikrat letno osebno obveščal o dogajanjih v Evropi. V Evropi se bo Buffet ustavil v Frankfurtu, Lousani, Madridu in Milanu. Zanimajo ga podjetja, ki bodo:
1. pomembno prispevala k dobičkom njegovega podjetja Berkeshire Hathaway (velikost)
2. so v družinski lasti ali upravljanju (enotno upravljanje)
3. so panožni vodje v njihovih panogah (tržni položaj).
V marcu je Buffett že plačal 4,5 mia dolarjev za 60 odstotni delež mormonskega holdinga ter 6,5 mia dolarjev za Wrigley, največjega svetovnega proizvajalca žvečilk.
1. pomembno prispevala k dobičkom njegovega podjetja Berkeshire Hathaway (velikost)
2. so v družinski lasti ali upravljanju (enotno upravljanje)
3. so panožni vodje v njihovih panogah (tržni položaj).
V marcu je Buffett že plačal 4,5 mia dolarjev za 60 odstotni delež mormonskega holdinga ter 6,5 mia dolarjev za Wrigley, največjega svetovnega proizvajalca žvečilk.
16. maj 2008
Nafta se še vedno dobro drži
Rastoča cena nafte še ni ostala brez sape. Nadaljnja rast nafte bi po mojem mnenju lahko bila eden izmed vzrokov za obrat svetovnih delniških indeksov navzdol. Trenutno rastoče 50-dnevno povprečje pri 91$ je približno na sredini med trenutno ceno nafte 124$ in rastočim 200-dnevnim povprečjem (67$). Zadnjič se je nafta dotaknila 200-dnevnega povprečja v začetku lanskega leta, pri 51$. Na grafu lahko tudi vidimo, da se je nafta v letih 2005 in 2006 kar trikrat odbila od 50-dnevnega povprečja, medtem ko ga je v zadnjih dveh letih v glavne vztrajno presegala. Kljub temu, da še ni izgubila sape, je sam na teh ravneh ne bi kupoval, ampak bi počakal na padce, ki bodo najbrž povezani s splošno zaskrbljenostjo na trgih glede nadaljnje gospodarske rasti in seveda ustreznimi padci svetovnih delniških indeksov.
Zelo nizek Put/Call
Tudi razmerje med tistimi, ki stavijo na padanje (put) in tistimi, ki stavijo na rast (call) ki je trenuto pod 0,80 je sorazmerno nizko, glede na vrhove v zadnjem obdobju (1,5) ter glede na naraščajoče tako 50 kot 200 dnevno povprečje. Vrnitev proti povprečju in obrata nazaj proti vrhovom je po mojem mnenju le vprašanje časa.
Tečaji, že dolgo niso tako malo nihali
Index VIX, ki kaže volatilnost tečajev že dolgo ni bil na tako nizkih nivojih. Po mojem mnenju je v bližini preobrat. Trenutno je index pri 16-17, rastoče 200 dnevno povprečje pa je pri cca 15. VIX se je v zadnjem letu že dvakrat skoraj dosegel 40. Rastočo volatilnost praviloma povezujemo s padanjem tečajev na borzah, saj tečaji na borzah praviloma bolj strmi kot porasti.
Dax se približujem pomembnim odpornim nivojem
Na grafu lahko vidimo, kako se DAX približujem pomembnim odpornim nivojem ter padajočemu 50 dnevnemu povprečju. Po mojem mnenju lahko od trenutnih 7100 prileze do cca 7300, vendar bo z vsako nadaljnjo rastjo, verjetnost za obrat proti 6500 naraščala. Pustimo se presenetiti in čakajmo na odboj.
14. maj 2008
Dnevnik.si-Bavčarjevo samorazkritje: posredno ima v lasti vsaj četrtino Istrabenza
http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319174
Maske padajo dalje. Tudi Bavčar je lagal delničarjem podjetja, ki ga vodi ter celotni javnosti. Tako kot Šrot v primeru Kolonela.
12. maj 2008
7. maj 2008
Se bo padanje cene zlata počasi ustavilo?
Na spodnji sliki lahko vidimo, da zlato kot dolgoročna naložba, kakšnih posebnih donosov na dolgi rok ni ustvarilo. Pravzaprav je zgolj ohranjalo vrednost. V primerjavi z donosom delnic je resnično nedonosno. Toda, v zadnjem času je cena zlata rasla. Strah pred inflacijo investitorje sili v bežanje stran od denarja in zlato je eno od takšnih realnih zatočišč. V zadnjih treh letih je cena zlata porasla od dobrih 400 dolarjev na preko 1000 dolarjev v začetku tega leta. Donos je bil torej skoraj 150 %. V preteklih dveh mesecih je cena zlata padla od 1000 dolarjev na dobrih 850 dolarjev. Kar nekaj kupcev, ki so ga kupovali po najvišjih cenah je sedaj najbrž v skrbeh. Toda po mojem mnenju ima zlato kar precejšnjo podporo pri 800 dolarjih in bi bilo v primeru nadaljnjega padanja primerno za nakup.
5. maj 2008
Muhasti april
V prvih štirih mesecih so med delniškimi skladi le trije pozitivni, povprečno pa so v tem letu izgubili 12,5 % vrednosti. Najboljše v letošnjem letu kaže skladom, ki vlagajo v surovine, čeprav skladov, ki vlagajo zgolj v zlato in delnice rudnikov zlata v aprilu ne moremo šteti med najdonosnejše. Tudi v aprilu jih skupaj z balkanskimi skladi najdemo med poraženci. Kot regiji v letošnjem letu najbolje kaže latinski Ameriki, medtem ko so ostali hitro rastoči novi trgi v letošnjem letu še globoko v minusu, čeprav so v aprilu med najdonosnejšimi. Najbolj izrazito se »in zadnji bodo prvi« tokrat pokaže pri MP-Turčiji, ki je bila poraženec prvega trimesečja (-35 %), v aprilu pa je najbolj poskočna (+16 %). Podoben obrat lahko opazimo tudi pri skladih, ki vlagajo na Kitajsko. Žal do omenjenega obrata še ni prišlo na Balkanu. Med balkanskimi skladi je v štirih mesecih najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-27 %), Triglav Balkan (-24 %), NLBS Balkan (-27 %) ter KD Balkan in Hypo SEE Opp (-30 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -21 % (Triglav Balkan) in -40 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +41 % (Publikum Balkan) in +8 % (KD).Med mešanimi skladi je tudi po štirih mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24-tih mešanih skladov znaša 9 %. Najdonosnejši obvezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, v povprečju pa je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,72 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne.
In kako naprej? V aprilu smo na svetovnih borzah lahko zaznali nekaj optimizma, ki pa nikakor še ne pomeni, da se je padajoči trend zadnjih mesecev ponovno spremenil v rastočega. Vrednosti ključnih indeksov se približujejo pomembnim ravnem, kjer bi se lahko ponovno obrnili navzdol. Vrednost zlata, ki je v februarju že presegla 1000 dolarjev in je v zadnjih tednih padala, se bliža podpori pri 800 dolarjih. Koliko še lahko pade? Cena nafte nad 120 dolarjev bi lahko bila eden od razlogov za takšen obrat.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)
Prijava na novice
