Leto 2008 se je tako na svetovnih borzah kot na lokalnih borzah začelo porazno. Med delniškimi skladi so največ vrednosti izgubili ravno skladi, ki so bili v preteklem letu med najbolj donosnimi, tako med poraženci najdemo Turčijo, Kitajsko ter KD Novo energijo. Zmagovalci januarja so predvsem obvezniški skladi in tisti delniški skladi, ki so stavili na zlato. Vsi preostali delniški skladi so mesec končali pod vodo. Med mešanimi skladi sta zgolj dva sklada končala v plusu, med poraženci pa tokrat najdemo lanske zmagovalce. Obvezniški skladi so se tokrat dobro držali, le eden med njimi izstopa z znižanjem vrednosti.
Tistim, ki so z vlaganjem v vzajemne sklade pričeli v zadnji polovici leta najbrž ni v nobeno tolažbo dejstvo, da so povprečni donosi zadnjih petih let, kljub zadnjim padcem lepi: delniški skladi (93 %), mešani (69 %) in varnejši obvezniški (14 %). Kako naprej? Vrednotenja delnic na ljubljanski borzi so v januarju krepko padla, in sicer na 30-kratnik dobičkov in 3-kratnik knjižne vrednosti. Še lansko poletje se je s slovenskimi delnicami trgovalo po 35-kratniku dobičkov in 3,6-kratniku knjižne vrednosti. V avgustu leta 2006 se je z delnicami iz prve kotacije trgovalo pri manj kot 25-kratniku dobičkov in 2-kratniku knjižne vrednosti, poleti 2005 so bile vredne le 17-kratnik dobičkov in le 1,45-kratnik knjižne vrednosti. V kolikor se bo izkazalo, da vlada zaradi notranjih nasprotij ni več sposobna uresničevati obljub o umiku države iz gospodarstva (Triglav, Telekom), se lahko vrednotenja delnic brez težav vrnejo na ravni iz leta 2005, kar bi pomenilo skoraj razpolovitev sedanjih vrednosti. Toda cene se lahko hitro spremenijo, če bi le prišlo do izpolnitve katere od predvolilnih obljub. Tudi na Balkanu smo bili že večkrat priča hitrim zasukom, in če je naš naložbeni horizont 3-5 let, kot ga upravljavci skladov priporočajo, si lahko predstavljamo, da bodo nekatere južne sosede takrat članice EU in Nata.
Za svetovne borze se napovedi analitikov gibljejo od zelo pesimističnih, ki sedanje dogajanje primerjajo z veliko depresijo pred drugo svetovno vojno, do zmerno optimističnih, ki menijo, da bo povpraševanje na hitro rastočih trgih, kot so Kitajska, Indija, Rusija in nenazadnje Nova Evropa uspelo omiliti padec povpraševanja v ZDA ter svet obvarovalo pred recesijo. Vsak pri sebi mora torej preveriti,ali so njegova pričakovanja glede donosnosti realna, in ali je resnično dolgoročni investitor. Če ste dolgoročni investitor, se po mojem mnenju nimate česa bati, in lahko razprodaje izkoriščate za poceni nakupe. Če pa denar potrebujete v bližnji prihodnosti je smiselno ob naslednjem skoku navzgor del naložb prodati, da boste mirneje spali.
Tistim, ki so z vlaganjem v vzajemne sklade pričeli v zadnji polovici leta najbrž ni v nobeno tolažbo dejstvo, da so povprečni donosi zadnjih petih let, kljub zadnjim padcem lepi: delniški skladi (93 %), mešani (69 %) in varnejši obvezniški (14 %). Kako naprej? Vrednotenja delnic na ljubljanski borzi so v januarju krepko padla, in sicer na 30-kratnik dobičkov in 3-kratnik knjižne vrednosti. Še lansko poletje se je s slovenskimi delnicami trgovalo po 35-kratniku dobičkov in 3,6-kratniku knjižne vrednosti. V avgustu leta 2006 se je z delnicami iz prve kotacije trgovalo pri manj kot 25-kratniku dobičkov in 2-kratniku knjižne vrednosti, poleti 2005 so bile vredne le 17-kratnik dobičkov in le 1,45-kratnik knjižne vrednosti. V kolikor se bo izkazalo, da vlada zaradi notranjih nasprotij ni več sposobna uresničevati obljub o umiku države iz gospodarstva (Triglav, Telekom), se lahko vrednotenja delnic brez težav vrnejo na ravni iz leta 2005, kar bi pomenilo skoraj razpolovitev sedanjih vrednosti. Toda cene se lahko hitro spremenijo, če bi le prišlo do izpolnitve katere od predvolilnih obljub. Tudi na Balkanu smo bili že večkrat priča hitrim zasukom, in če je naš naložbeni horizont 3-5 let, kot ga upravljavci skladov priporočajo, si lahko predstavljamo, da bodo nekatere južne sosede takrat članice EU in Nata.
Za svetovne borze se napovedi analitikov gibljejo od zelo pesimističnih, ki sedanje dogajanje primerjajo z veliko depresijo pred drugo svetovno vojno, do zmerno optimističnih, ki menijo, da bo povpraševanje na hitro rastočih trgih, kot so Kitajska, Indija, Rusija in nenazadnje Nova Evropa uspelo omiliti padec povpraševanja v ZDA ter svet obvarovalo pred recesijo. Vsak pri sebi mora torej preveriti,ali so njegova pričakovanja glede donosnosti realna, in ali je resnično dolgoročni investitor. Če ste dolgoročni investitor, se po mojem mnenju nimate česa bati, in lahko razprodaje izkoriščate za poceni nakupe. Če pa denar potrebujete v bližnji prihodnosti je smiselno ob naslednjem skoku navzgor del naložb prodati, da boste mirneje spali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar