DECEMBER-Pregled donosov vzajemnih skladov v letu 2009

Leto 2009 nas je obdarilo z dokaj visokimi donosi, seveda, če ste si upali in zmogli vlagati. Delniški skladi so v povprečju porasli za 38%, mešani za 17%, obvezniški pa tudi za obveznice izjemno visokih 15%. Kljub visoki rasti pa lahko v spodnji tabeli vidimo, da so vrednosti delniških skladov še vedno 25%, mešanih pa 22% pod tistimi izpred dveh let, za razliko od obvezniških skladov, ki so tudi na ravni dveh let 10% v plusu. Izrek najuspešnejšega investitorja Warrena Buffetta: »Bodite pohlepni, ko so drugi panični, in bodite panični, ko so drugi pohlepni,« se je tokrat ponovno uresničil. Med delniškimi skladi je najvišjo rast z naskokom dosegel Reiffeisnov sklad, ki vlaga v Rusijo in ima kar 168% višjo vrednost kot pred letom. Na drugem mestu je s 100% rastjo še en sklad istega upravljalca, Reiffeisnov Emerging Markets, ki vlaga v hitro rastoče države, sledijo pa skladi, ki vlagajo v Azijo, Latinsko Ameriko in Vzhodno Evropo. Najslabše so se odrezali skladi, ki vlagajo na Balkan in Japonsko, slednji so izgubili 10%. Tudi med obvezniškimi skladi je največ pridobil sklad, ki vlaga v hitro rastoče države (+78%), največ pa je zaradi padajočega dolarja izgubil sklad, ki vlaga v dolarske obveznice.

Leto 2009 si bomo v Sloveniji zapomnili po propadu finančnih holdingov, v ZDA pa najbrž tudi po zaprtju 140 bank. Zagotovo lanskega leta ne bodo pozabili na Islandiji, saj se je njihov finančni sistem zaradi špekulacij sesul v prah. V Sloveniji si bomo leto zapomnili tudi po propadu Mure, LTH-ja, Elkroja, IUV-ja in stavkah v Gorenju, Preventu. V Sloveniji, v območju evra in v ZDA je delež tistih, ki ne morejo najti dela, presegel 10%, v Španiji in Latviji pa celo več kot 20%, pri čemer je v Španiji med mlajšimi od 25 let brezposelnost kar 44%. Za primer, v času velike depresije je bila v ZDA brezposelnost 25%. To pa ni edina podobnost s tistimi časi. V letu 2009 je bila dokončana najvišja stavba na svetu, 818 metrov visoki Burj Dubai, torej približno dve leti po začetku finančne krize. Tudi Empire State Building (448m) je bil izgrajen leta 1931, dve leti po začetku gospodarske depresije v letu 1929. Borze so v ZDA dosegle dno šele leta 1933, ko se je v filmu na Empire State Building povzpel King Kong. Evropa ni imela te sreče, namesto pošasti v filmu je dobila pravo pošast, Hitlerja. Med drugim tudi zato, ker je leta 1931 propadla avstrijska banka Creditanstalt in za njo še druge, njihovi varčevalci v Avstriji in Nemčiji pa so izgubili življenjske prihranke. Vlado Kreslin pravi: »Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden. Ko sonce zaide, pridejo zveri na plan ...«, jaz pa pravim, da vam v letu 2010 želim zdravja in miru.

mag. Borut Repše s.p.
Pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d.

Zlato zrelo za korekcijo

Zlato je po divji rasti v zadnjih mesecih zrelo za korekcijo, ki bi znašala
dobrih 15%, če bi se slupstilo do 40 tedenskega povprečja oz. skoraj 20%, če
bi padlo do 200 tedenskega povprečja.
Seveda pa to ne pomeni, da se je trend rasti vrednosti zlata že kakorkoli
prekinil. Če prav razumem, je rastoči trend vrednosti zlata idealen primer
za nakupe v primeru padcev, in potrditev odbojev od ključnih podpor.

DAX ima manj prostora kot SPX za rast

DAX ima manj prostora kot SPX za rast, in enako prostora za padec kot SPX. V
primeru padca bo izguba večja kot bo donos v primeru rasti. Tako SPX kot DAX
sta nekaj pridobila nasproti zlatu, toda nista prekinila trenda padanja.

SPX se vedno raste

V novembru skladi zlezli še stopnicko visje

V novembru so finančni trgi nadoknadili izgubljeno v oktobru in se povzpeli še stopničko višje. Največ so pridobili delniški (1,4%), sledijo jim obvezniški skladi (+0,7%) in mešani skladi (0,2%). Tudi na letni ravni so najvišje poskočile vrednosti delniškim skladom, ki so 33% višje kot pred letom. Povprečni letni donosi mešanih (14%) in obvezniških (13%) skladov so si tokrat zelo podobni.

Povprečni letni donos obvezniških skladov v zadnjih 12 mesecih znaša kar 13 % in je posledica globokih padcev v lanski jeseni, kajti medtem ko so visoka nihanja na delniških trgih običajna, tako visoka nihanja zagotovo niso pravilo na trgu obveznic. Ko pogledamo obvezniške sklade bolj od blizu, lahko vidimo, da so najvišji donos v zadnjem letu dosegli skladi, ki so vlagali v bolj tvegane evropske obveznice podjetij. Na prvih mestih tako najdemo sklad Erste Sparinvesta, katerega vrednost je porasla kar za 57% in na drugem mestu podoben SGAM-ov sklad, ki je tudi presegel 52%, sledi pa mu sklad, ki vlaga v obveznice hitro razvijajočih se držav s 44%. Od zadnjega prispevka so v ZDA zaprli še 15 bank, in sicer samo zadnji petek šest. Skupaj so letos v ZDA zaprli že 130 bank. Za primerjavo, v celotnem letu 2008 so zaprli komaj 26 bank. Kljub veselju ob novici, da je brezposelnost v ZDA porasla na zgolj 10%, se izgube iz nasedlih nepremičninskih posojil še vedno kopičijo tudi v bankah. Težave nepremičninskega sektorja so zajele tudi z nafto bogati Dubaj, vedno več pa lahko preberemo tudi o težavah nepremičniskih investitorjev v Sloveniji. V zadnji krizi so bili najbolj izpostavljeni padci cen stanovanj in hiš, nič kaj dosti pa še nismo slišali o predimenzioniranih poslovnih zgradbah in trgovskih centrih. Povsem mogoče nas kaj takega še čaka. Nisem prepričan, da bodo vsi trgovski centri npr. v Velenju uspeli najti zadostno kupcev, da bi financirali njihovo izgradnjo in vzdrževanje.

In kako naprej? Velik del hitre rasti je najbrž za nami, kar seveda ne pomeni, da ne bi mogli tečaji še zrasti. Denar na banki ali pa denarni sklad KD MM se mi zdita v trenutni situacijo še najboljši naložbi. Če želite varčevati redno z mesečnimi vložki vsaj 50 evrov mesečno in vsaj 12 let, vam KD Skladi ponujajo dolgoročni varčevalni načrt VIP 100 Premium. V primeru večjih padcev pa lahko izkoristite tudi ponudbo Publikum PDU za enkratne vložke brez vstopne provizije.