Polovica leta 2009 je za nami, kar je najbrž čas za kratek povzetek. Leto se je začelo zelo pesimistično. Potem ko so vrednosti delnic padale že od poletja 2007, je v lanskih jesenskih mesecih prišlo do pravega zloma vseh svetovnih trgov, ki je trajal do marca. Od poletja 2007 do jeseni je nemški indeks DAX padel z 8000 točk na 6000 točk, za četrtino. Toda to je bil šele začetek pravih padcev. Od septembra 2008 do dna v marcu je padel še dodatnih 40 %, na zgolj 3.600 točk. V marcu se je DAX začel pobirati in v začetku junija dosegel lokalni vrh pri skoraj 5.200 točkah oziroma 44 % nad marčevskim dnom. Kljub padanju v zadnjem mesecu se trenutno še vedno nahaja 30 % nad marčevskim dnom. Podobna gibanja so zabeležili tudi drugi razviti trgi. Med hitro rastočimi trgi je bilo gibanje v vse smeri še bolj izrazito, pomemben pa je podatek, da se je delež celotnega delniškega premoženja v hitro rastočih trgih v celotnem svetovnem delniškem premoženju pomembno povečal. Še v začetku leta je tržna kapitalizacija novih trgov znašala 18 % svetovnih delnic, danes pa znaša že 24 odstotkov. Razvijajoče države so krizo dočakale finančno bolj zdrave kot ZDA. Medtem ko je v prvem polletju v ZDA propadlo 50 bank, skoraj dve banki tedensko, poročil o propadanju bank v Braziliji, Rusiji, Indiji in na Kitajskem ni zaslediti.
Zanimiv je tudi pogled na gibanje cene nafte. V času, ko so vrednosti delnic posvetu že padale, špekulativnega denarja pa je bilo očitno še vedno dovolj, je cena nafte še krepko rasla. Od poletja 2007 do poletja 2008, ko so delniški tečaji padli za četrtino, se je cena nafti podvojila. Od 75 dolarjev v juniju 2007 je porasla na skoraj 150 dolarjev v juliju 2008. Investitorji so nafto očitno imeli za varno naložbo; in kako so se zmotili. V naslednjih šestih mesecih je padla na samo 35 dolarjev. Od vrha do dna je torej varna naložba v nafto izgubila 75 % vrednosti, kar je povsem primerljivo s padci balkanskih skladov in slovenskih delnic. Trenutno je sodček nafte blizu 70 dolarjev, kar je 100 % nad najnižjo vrednostjo, blizu triletnega povprečja pri 75 dolarjih.
In kako naprej? Še naprej bomo najbrž priča močnim nihanjem. Če varčujemo mesečno se zaradi nihanj ne bomo vznemirjali, če pa si želimo manj nihanj: pri KD Skladih sta varnejšim naložbam namenjena denarni sklad KD MM in obvezniški sklad KD Bond, pri Publikum PDU pa obvezniški sklad Publikum Bond. Krovni skladi nam omogočajo, da lahko neobdavčeno prehajamo med posameznimi podskladi krovnega sklada.
