Za nami je že tretji mesec rasti na delniških trgih. V zadnjih treh mesecih z naložbami v delniške in mešane vzajemne sklade ni bilo mogoče zgrešiti. Prav vsi so zabeležili pozitivne donose. Če smo še v februarju ugotavljali, da so bili delniški skladi v letu 2009 slabih 10 % pod vodo, lahko v začetku maja ugotovimo, da so v tem trenutku kar 18 % v plusu. Največ je pridobil sklad, ki vlaga v ruske delnice, ki je skoraj podvojil svojo vrednost, sledita pa mu še dva vzhodnoevropska sklada, ki imata tudi precej premoženja v ruskih delnicah. Opazimo lahko, da je gibanje vrednosti ruskih delnic, med katerimi precejšnjo utež predstavljajo delnice naftnih podjetij, precej podobno gibanju vrednosti nafte. Tudi slednja je od svojega dna, ko se je v decembru spustila do 35 dolarjev, skoraj podvojila vrednost in je že skoraj po 70 dolarjev. Pomladnemu razcvetu je gotovo precej prispevalo vbrizgavanje svežega denarja s strani centralnih bank in državnih blagajn po celem svetu, in sicer tako z nizkimi obrestnimi merami kot tudi z neposrednimi nakupi na trgu.
In kako naprej? Spodbujanje gospodarske rasti s tiskanjem poceni denarja ima svoje meje. Svež denar je na borzne tečaje vplival zelo hitro in vprašanje je, koliko časa lahko takšna rast še traja. V razvitih državah se padanje gospodarske rasti sicer že upočasnjuje, toda rasti, ki smo je bili navajeni v zadnjem desetletju, najbrž še dolgo ne bo nazaj. Je pa rast še vedno pozitivna na nekaterih hitro rastočih trgih. Zanimiv je podatek, da je v aprilu Kitajska postala največja trgovinska partnerica Brazilije, kar bi lahko kazalo, da lahko v prihodnjem obdobju pričakujemo naraščanje pomena hitro rastočih trgov. Za mirno spanje je bolj od izbora pravega delniškega sklada pomembna razporeditev sredstev med delniške, mešane, obvezniške in denarne sklade. Američani imajo v varnejših obvezniških in denarnih skladih skupaj več kot 50 odstotkov svojih prihrankov, Slovenci pa manj kot 5 (pet) odstotkov. Tudi zato se je povprečna vrednost slovenskega portfelja zmanjšala za polovico, v ZDA pa le za 16%. Glede na rast, ki so jo delniški in mešani skladi že dosegli v letošnjem letu, bi bilo mogoče smiselno nova sredstva namenjati v varnejše sklade in tako zmanjšati izpostavljenost morebitnim padcem. Pri KD Skladih sta varnejšim naložbam namenjena denarni sklad KD MM in obvezniški sklad KD Bond, pri Publikum PDU pa obvezniški sklad Publikum Bond. Krovni skladi nam omogočajo, da lahko neobdavčeno prehajamo med posameznimi podskladi krovnega sklada.
