Marčevska rast na delniških trgih se je potegnila še v maj. Če smo še v februarju ugotavljali, da so bili delniški skladi v letu 2009 slabih 10 % pod vodo, lahko v začetku maja ugotovimo, da so v tem trenutku kar 14 % v plusu. V zadnjem mesecu so delniški vzajemni skladi v povprečju namreč ponovno pridobili skoraj 13 %. Največ vrednosti so pridobili skladi, ki vlagajo v energetski in finančni sektor, najmanj pa so pridobili skladi, ki veljajo za zatočišča, kadar so vlagatelji prestrašeni, kot so delnice farmacevtov.
Rast je najbrž kar nekaj olajšanja prinesla tudi med lastnike delnic slovenskih podjetij, med katerimi so tudi stari slovenski mešani skladi, kot sta Ilirika Modra kombinacija in KD Galileo. Po dolgem času lahko opazimo, da so prav vsi mešani skladi v zadnjem mesecu na vrednosti pridobili, nad gladino pa so prilezli tudi v 5-letnem obdobju. Če se bo odboj še nadaljeval, bodo tudi lastniki delniških skladov v 5-letnem obdobju vsaj nominalno prilezli iz rdečih številk. Med obvezniškimi skladi so najvišje donose zabeležili skladi, ki vlagajo v obveznice z rastočih trgov.
In kako naprej? Delniški indeksi novih trgov (Brazilija, Kitajska, Rusija, Indija) so pomembno presegli 200-dnevna povprečja, kar je zagotovo dober znak. Na drugi strani se indeksi razvitih držav 200-dnevnim povprečjem šele približujejo, sicer vedno počasneje, kar je slab znak. V prihodnjih tednih bomo videli, če jih bodo tudi presegli ali pa se bodo krivulje ponovno obrnile navzdol. Vlagatelji so optimistični in pogumni kot že dolgo ne. Zadnja rast daje vlagateljem priložnost, da prilagodijo sestavo svojih naložb svojim ciljem. Če bodo sredstva potrebovali prej kot v nekaj letih, jih lahko iz delniških in mešanih skladov preložijo v manj tvegane obvezniške in denarne sklade. Vlagateljem, ki varčujejo za obdobja, daljša od desetih let sedanje nizke cene omogočajo ugodne nakupne priložnosti, še posebej, če nakupe tudi časovno razpršijo in se tako izognejo tveganju, da kupujejo po najvišjih cenah.
