Leto 2008 bo šlo v zgodovinske knjige in učbenike prihodnjih generacij kot leto, v katerem so propadle ameriške investicijske banke Bear Stearns, Lehman Brothers in Merrill Lynch. Od petih največjih sta tako ostali le še Goldman Sachs in Morgan Stanley, pa še ti dve se bosta preoblikovali v navadni banki in pričeli zbirati depozite. Leto 2008 je bilo za vlagatelje v delniške in mešane vzajemne sklade porazno. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 41 %, v zadnjih treh letih je vrednost vzajemnih skladov upadla za 32 %. Celo na petletni ravni je povprečje delniških skladov 8 % pod ničlo.
V letu 2008 so še najmanj izgubili skladi, ki vlagajo v farmacevtska podjetja, najgloblje pa so padli skladi, ki vlagajo v Vzhodno Evropo in Balkan. Niti na ravni enega leta niti na ravni dveh let ni delniškega ali mešanega vzajemnega sklada, ki bi bil pozitiven. Šele na ravni treh let lahko najdemo prve zelene številke. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so sicer 7 % v plusu, kar pa je še vedno manj od povprečja obvezniških skladov (11 %). Balkanski skladi si po izgubah v letu 2008 sledijo takole: Triglav Balkan (-61 %), Publikum Balkan (-62 %), MP-Balkan (-64 %), NLBS Balkan (-68 %), Hypo SEE Opp (-69 %) in KD Balkan (-70 %). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -42 % (Triglav) in -63 % (KD Balkan). Ampak pozor, v zadnjih dveh letih je med delniškimi vzajemnimi skladi največ izgubil sklad PIA EuropaReal, ki vlaga v evropske nepremičnine (-67 %).
In kako naprej? Kriza se je iz finančnega sektorja prelila tudi v druge dele gospodarstva in hitrega okrevanja najbrž ni na vidiku. Toda tečaji delnic nikakor niso precenjeni, tako se tistim, ki bodo vlagali v letu 2009 ni potrebno bati padcev iz leta 2008. Kar je že tako na tleh, težko pade še niže. Izkušnje iz preteklih obdobij velikih borznih padcev kažejo, da so se nakupi v obdobjih strahu na dolgi rok izplačali in vzajemni skladi so še posebej primerni za vlaganje v manjših mesečnih zneskih.
Kako nizko so trenutno vrednotene delnice na ljubljanski borzi, lahko vidimo tudi iz temeljnih kazalnikov kot sta mnogokratnik letnih dobičkov (PE) in razmerje med tržno in knjižno vrednostjo delnic (PB). Pa začnimo zgodbo na začetku obdobja rasti. Avgusta 2005 se je z delnicami na ljubljanski borzi trgovalo po 17-kratniku letnih dobičkov in 1,45-kratniku knjižne vrednosti (PE=17, PB=1,45), vrednotenja so v pričakovanju prevzemov rasla (avgust 2006: PE=25-, PB=2) in rasla (avgust 2007: PE=35 , PB=3,6-kratni). Leto 2008 so delnice prve kotacije zaključile pri le 10,5-kratniku letnih dobičkov in le 1,3-kratniku knjižne vrednosti; delnice standardne kotacije pa so vrednotene še nižje (PE=6,2 in PB=0,75). Dvomim, da boste lahko do delnic še kdaj prišli bistveno ceneje.
