V zadnjem mesecu se je stanje na finančnih trgih izjemno poslabšalo. Panične razprodaje so zbile cene delnic in drugih vrst premoženja po vsem svetu. Trenutno je nemški DAX že kakšnih 45 % od vrha, ameriški S&P 500 pa 43 % od vrha. Podoben padec je doživela tudi cena nafte. Še pred dvema mesecema smo opazovali, kako cena nafte podira vse rekorde in kako se bliža 150 dolarjem za sodček. Danes lahko opazujemo, kako se njena cena že bliža 75 dolarjem. Zadnja finančna kriza, ki je ZDA zajela poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajala do pomladi 2003, torej dobri 2 leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Če bi se tokratni padci zgledovali po zadnji krizi, potem bi lahko rekli, da so cene ameriških delnic že blizu dna, medtem ko bi lahko cene evropskih delnic še upadle. Toda borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. In tokrat je pesimizma resnično precej.
Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 42 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 21 %. Le na petletni ravni so vlagatelji še nad vodo s 4 %. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še 23 % v plusu. Gledano skozi padce delniških in mešanih skladov so celo obvezniški skladi solidna naložba.
Med delniškimi skladi imajo letos še najmanjše izgube skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, katerim se ljudje tudi ob recesijah ne odrečejo, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v države, bogate s surovinami in nafto, kot so Rusija in Brazilija. Med bolniki ostaja tudi Balkan. Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-48 %), sledijo mu Triglav Balkan (-50 %), NLBS Balkan (-54 %), Hypo SEE Opp (-55 %), MP-Balkan (-56 %), na zadnjem mestu je trenutno KD Balkan (-58 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 53 % (Triglav) in 64% (MP), kar je tudi najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -14 % (Triglav) in -44 % (MP).
