8. september 2008

Vzajemni skladi-Mesečno poročilo-2009-avgust-Pomanjkanje denarja na vseh koncih


V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 20 % vrednosti. Povprečnih donos vseh delniških skladov v zadnjih treh letih znaša le še 5 %, na ravni petih let pa so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 37 %. Mešani skladi se tokrat kažejo boljši od delniških, in sicer v vseh opazovanih obdobjih. Tako med delniškimi skladi kot med mešanimi skladi je v letošnjem letu pozitiven le po en sklad. Letos najbolje kaže delniškim skladom, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, največja letošnja poraženca ostajata Indija in Balkan. V preteklem mesecu so največ pridobili skladi, ki vlagajo v dolarske naložbe, in sicer skladi, ki vlagajo v ameriške delnice (10 %), ameriške obveznice (9 %) in v denar (8 %). Največ so v preteklem mesecu izgubili skladi, ki vlagajo v zlato (-10 %).

Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-30 %), ki mu sledijo Triglav Balkan (-32 %), NLBS Balkan (-36 %), MP-Balkan (-39 %), na zadnjem mestu pa sta še vedno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-40 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih 12 mesecih med -33 % (Triglav) in -51 % (MP-Balkan), kar ostaja najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +20 % (Publikum) in -15 % (KD).

In kako naprej? Cenejša nafta bi zagotovo pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Evropski centralni banki bi omogočila znižanje obrestne mere, ki še vedno znaša 4,25 % letno, medtem ko so jo v ZDA nižali že v preteklem letu in znaša le 2 %. Pomanjkanje denarja niža vrednosti vseh vrst premoženja, v zadnjem mesecu tudi zlata. Mnogi, ki so se v letih poceni denarja zainvestirali in na podlagi posojil vlagali v nepremičnine in delnice ne morejo več odplačevati posojil, svoje naložbe pa v paniki prodajajo po vedno nižjih cenah. Padanje tečajev lahko pričakujemo do odprodaje takšnih špekulatvinih naložb, in sicer kljub temu, da so delnice (razen slovenskih) sorazmerno poceni. Sam verjamem, da se bodo nakupi na razprodajah v nekaj letih izkazali za donosne.

5. september 2008

Ameriške delnice lahko padejo še nižje


Včeraj in danes smo priča močnim padcem cen delnic tako v ZDA kot drugod po svetu. Toda, kot je razbrati iz grafa indeksa S&P 500 je možno, da vsega slabega še nismo videlo. Promet še ne nakazuje na panične razprodaje, pravzaprav je promet podpovprečen. Vidimo lahko, kako strmo je padla vrednost indeksa v zadnjem tednu, a pri tem še ni dosegla novega dna. Sam se bolj nagibam k temu, da v prihodnjih tednih dosegel novo dno. Dejstno, da stohastična kazalnika SlowSTO in RSI še nista v območju preprodanosti, bi lahko govorilo v prid nadaljnjim padcem. Prav tako dejstvo, da VIX (spodaj na grafu) ki kaže vračunano volatilnost še ni dosegel vrhov, kot jih je v preteklih lokalnih dneh.

4. september 2008

Volatilnost v ponovni rasti

Volatilnost ponovo raste, kar ne obeta nič dobrega za delniške trge.

Zlato preizkuša podporo pri 800 dolarjih

V preteklih tednih je cena zlata močno upadla in preizkuša podporo pri 800 dolarjih. Nekajkrat je zlato že pokukalo pod 800 dolarjev. Glede na to, da je cena nafte močno padla, je mogoče, da bo zlato kot varovalo pred inflacijo manj privlačno in bi se lahko spustilo proti 700 dolarjem in 3-letnemu povprečju. Stohastična kazalnika v zgornjem delu grafa kažeta mešano sliko. Full STO kaže, da je zlato že v območju preprodanosti, RSI, pa da lahko bi lahko zlato še nekaj časa padalo. Po moje je posebej zanimiv pogled na vrednosti kazalnika RSI, ki v zadnjih treh letih še ni bil tako nizko.

Spodnji del grafa prikazuje gibanje razmerja med ceno zlata v dolarjih ter vrednostjo dolarja nasproti košarice drugih valut. Iz grafa lahko razberemo, da je bilo zlato v zadnjih treh letih v močnem rastočem trendu in sicer tako nasproti zlatu, kot nasproti drugim valutam. Toda v zadnjih poletnih mesecih je ta trend na močni preizkušnji.

3. september 2008

Kako nizko lahko pade nafta?


V pretekli objavi sem se spraseval, ali se bo nafta obdržala nad mejo 110 dolarjev ali pa bo klecnila dalje proti bolj dolgoročnim povprečjem. Kot kaže meja 110 dolarjev ni zdržala in nafta lahko drsi dalje. Naslednji mejnik je zagotovo 100 dolarjev, močnejša podpora pa bi se najbrž pokazala pri 85 dolarjih. No, seveda lahko takšno padanje nafte traja kar nekaj časa. Zadnja resna korekcija je pri nafti trajala pol leta, od poletja 2006, do začetka leta 2007, ko se je nafta dotaknila 50 dolarjev.
V spodnjem delu grafa lahko vidimo, kako močno je naložba v nafto izgubljala v primerjavi z naložbo v delnice ameriških podjetij, zbranih v indeksu S&P 500.
Pogled na stohastične kazalnike v zgornjem delu grafa, kaže, da je dno nafte v letu 2007, sovpadalo z dnom kazalnika RSI ter drugim prebojem iz območja preprodanosti pri kazalniku Full STO. Če stavimo, da so bo v prihodnjih mesecih zgodba ponovila, lahko z nakupom nafte še počakamo. V letu 2006 se je nafta po padcu iz 80 dolarjev na 60 dolarjev dlje časa zadrževala nad mejo 60 dolarjev. Kar od septembra do novembra držala na nivoju 60 dolarjev, potem se je v novebru zavihtela do 65 dolarjev in nato v decembru zgrmela do dna pri 51 dolarjih.
Če bi iz korekcije v letu 2006 sklepali na letošnje leto bi to lahko pomenilo zadrževanje med 100 in 110 dolarji, s kakšnim skokom navzgor in nato zdrs proti 85 dolarjem ali mogoče še kaj nižje. Glejmo in se čudimo:)


Želite prejemati objave v e-poštni predal?

Prijava na novice

AddThis Feed Button