V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 19 % vrednosti. Povprečnih donos vseh delniških skladov v zadnjih treh letih pa je samo še 6 %. Na ravni petih let so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 51 %. Mešani skladi se tokrat kažejo boljši od delniških, in sicer v vseh opazovanih obdobjih. Pocenitev nafte in drugih surovin je surovinske in energetske sklade izrinila iz prvih mest, na vrh pa so izplavali delniški skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, katerim se ljudje tudi ob recesijah ne odrečemo. Indija, poraženka letošnjega leta, je v preteklem mesecu zmanjšala izgubo za 10 odstotnih točk, v njeni družbi pa še vedno vztrajata Kitajska in Balkan. Sicer so bili letošnji poraženci razen Balkana v zadnjem mesecu precej poskočni: MP-Turčija.si (+ 20 %), MP-Indija.si ter SGAM India (+ 19 %). Na drugi strani so poraženci zadnjega meseca zlati skladi, ki so izgubili tudi do 22 %. Med mešanimi skladi je letos le en pozitiven, med poraženci pa ostajajo stari slovenski mešani skladi.Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-28 %), ki mu sledijo Triglav Balkan (-29 %), NLBS Balkan (-33 %), MP-Balkan (-34 %), na zadnjem mestu pa sta trenutno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-37 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih 12 mesecih med -30 % (Triglav) in -47 % (MP-Balkan), kar je tudi najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +28 % (Publikum) in -7 % (KD).
In kako naprej? Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli od poletja 2006 do začetka leta 2007, ko je od 80 dolarjev padla na 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 %. Takrat se je nafta zadnjič dotaknila 200-tedenskega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. V prihodnjih tednih bomo videli ali bo nafta klecnila še nižje, kar bi blagodejno vplivala na tečaje delnic. Verjetno bi največjo korist zaznali tam, kjer je draga nafta povzročila največ škode.
