Leto 2006 je na področju vzajemnih skladov prineslo prve večje zdrse vrednosti vzajemnih skladov, ki so zaradi zakonodaje lahko vlagali le omejen delež sredstev na tuje trge. Zaradi dolgotrajnih postopkov so stari skladi težko spreminjali strukturo premoženja, poleg tega pa so bili tudi ujetniki svoje relativne velikosti in majhnih prometov na borzi. Na slovenski trg prihajajo novi in novi ponudniki vzajemnih skladov iz razvitih držav, kjer je imajo desetletja izkušenj z upravljanjem premoženja na svetovnih trgih, kamor slovenski upravljalci skladov do lani še pogledati niso smeli. Poleg novih skladov iz tujine, so nam tudi domači upravljalci ponudili kar precej novosti. KD Investments so ponudili prvi sklad skladov z imenom Prvi izbor. Na trg vzajemnih skladov sta aktivno vstopili tudi naša največja banka NLB in največja zavarovalnica Triglav . S preoblikovanjem iz PID-a je nastal največji vzajemni sklad Triglav steber 1. NLB Skladi so nas prijetno presenetili z garantiranim skladom Garantirani sklad Evropa 1. Poleg klasičnih vzajemnih skladov so upravljalci vzajemnih skladov v sodelovanju z zavarovalnicami začeli tržiti naložbena zavarovanja, ki vključujejo pomembne davčne ugodnosti za dolgoročne vlagatelje.
Letos so najvišje donose prinesli RCM-ovi (Raiffeisen) in SGAM-ovi skladi. Zopet so izstopali skladi, ki vlagajo v delnice vzhodnoevropskih in azijskih delnic. Glede na preteklo leto lahko opazimo, da vrednosti azijskih delnic rasle še hitreje od vzhodno evropskih, med azijskimi državami, pa je po dolgotrajni stagnaciji zopet pričela rasti Japonska. Več kot polovico vrednosti je pridobil le še sklad avstrijskih delnic, ki ga trži Bank Avstrija.
Skladi z najvišjimi donosi v letu 2005
Med najslabšimi skladi v letu 2005 najdemo kar dva sklada, ki jih trži NLB, in sicer Sklad slovenskih delnic, ki je izgubil kar 8,2 odstotka vrednosti, ter sklad Piramida. Medtem bi za prvega še nekako razumel negativno donosnost ob padanju vrednosti delnic na ljubljanski borzi, pa je negativna donosnost mešanem skladu Piramida, kaže, da so področje upravljanja vzajemnih skladov v naši največji banki v preteklih desetih letih sistematično zanemarjali in kljub velikemu napredku v zadnjem letu niso mogli popraviti starih napak.
Skladi z najnižjimi donosi v letu 2005
Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na novih trgih odrezali upravljalci in kakšne rezultate bodo dosegali v primerjavi z večjimi tujimi skladi.
